DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 21 <-- 21 --> PDF |
Veled nalivov prizadet je bil tudi okoliš Kamniške Bistrice in Kamnika. Narastli so tu vsi potoki hudourniškega značaja, posebno Bisteršica, Kamniška Bistrica, Radomlja in Raca, ki so trgali zemljo, gozdne poti, ceste, jezove in mostove. Iz strmih pobočij so prihapli plazovi in velike skale. Nekaj tednov po katastrofalni poplavi v Poljanski dolini je doletela ieta nesreča Selško dolino, — t r e t j a poplava 1. 1926. v ljubljanski oblasti. Dne 10. oktobra se je utrgal oblak nad hribovjem davčnih občin Sorica, Železniki in Selca. Selščiea in njeni pritoki so namah silno narastli, odnesli mnogo mostov, poškodovali poti, ceste, vodne naprave in po dolini sami napravili veliko škode po poljskih kulturah. Četrt a poplava je bila koncem meseca oktobra. V ljubljanski oblasti so bili najhujše prizadeti: Dolina Kokre, gornji del Savske doline in kraji okrog Kamnika. Po visokih gorah, ki objemajo Kokrško dolino in Jezersko kotlino, je zapadlo sredi meseca oktobra precej snega. Pod Storžičem ga je ležalo v višini 1000 m do 43 cm debelo, v višjih legah pa še več. Ze 28. oktobra je pa nastopilo izrazito južno vreme; naslednji dan je pričel razsajati močan, gorak veter, ali bolje rečeno — vihar. Proti večeru je počelo deževati kakor bi zlival iz škafa, — v 24 urah je padlo čez 100 m/m dežja. Padavinam se je pridružila obilna snežniea, ker se je sneg vsled toplega vetra in silnega dežja naglo tajal, tako da je vodovje v Kokrski dolini proti večeru 29. oktobra doseglo silne dimenzije. Največ vode je pridrvelo iz kotlin Korita. Podetoržiča, Zabufcovca in Komende. V Koritu je najhujše naraste1 hudournik, kojega perimeter tvori skalo vito in razorano pobočje Vaneža. Od Komende pa je prišlo največ vode po jarku, ki tvori mejo med Močnikovim posestvom in Komatero. Vsi ti potoki izvirajo večinoma v senčnatih legah, kjer je tačas ležalo največ snega. Silne množine vode so tekle po vseh jarkih tudi takih, ki so navadno suhi. Pobirale so po zemsfcih držah ležeči, polomljeni les, vrhače, zrahljano kamenje in valile vse to v glavne struge. Voda je spodjedla bregove, trgala, poglabljala dno struge in ga v daljnem toku zopet zvišala. Nasičena z zemljo, gruščem in lesovjem je v nadaljnem toku podirala vse, kar jo je oviralo. V Triglavskem pogorju je dne 26. oktobra zapadlo obilo snega ne samo po gorah, temveč tudi po gorskih dolinah. Dne 28. oktobra pa je, kakor že omenjeno, nastopilo izredno toplo, južno vreme, prihodnji dan pa je jelo liti. Snežna odeja, po višavju debela do 80 cm, je skopnela v par urah! Vsled snežnice in ogromnih padavin so vsi potoki hipoma nar as tli in napravili veliko škode. Središče poplav v območju Save-Dolinke je bilo Triglavsko pogorje. Narastla Sava in njeni pritoki so povzročili v podoljih huda razdejanja. Poleg omenjenih pokrajin so občutili posledice padavin 29. in 30. oktobra tudi v kotlini Kamniške Bistrice, v Črni. v Tuhinjski dolini in okolici Kamnika. Ker je dne 29. in 30. oktobra divjal močan vihar, je bilo v gozdovih veliko škode. Vihar je podrl na strmih pobočjih in v jarkih mnogo drevja in s tem pospešil škodo, ki so jo delale nairastle vode, katere so pograbile od viharja izruvana debla in ž njimi zagozdile mostove in jezove, da so se vdali pritisku in se zrušili. 75 |