DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 32     <-- 32 -->        PDF

T . a m i e i (f i 1 e r j i).


O b t e s a v a. Navadno so obtesani površne je nego merkantilni trami;
dovoljeni so tudi bolj pojemajoči, korenasti kosi.


O b i č a j n a d e b e 1 i n a, ki se meri na sredi dolžine, je:


3/3 col 8/8 cm


3/4 ool 8/11 cm


4/4 col 11/11 cm


Najobičajnejše dolžine so 4, 5 in 6 m.


Mer a in določila kakor za merkantilne trame.


M e r k a n t i 1 n i b o r d o n a 1 i.


Debelin a se giblje (varira) med najmanj 10/10 col do 16/18 col
pariške mere ali v metrski meri med 27/27 cm do 43/49 cm.
Dolžin a znaša 24 do 30 pariških čevljev ali 8 do 13 metrov. Tolerira
se do 15%, 6—7 m.


O b t e s a v a. Bordonali se tešejo navadno v kvadratni obliki in morajo
biti na vseh štirih straneh in na vsej dolžini obtesani; dopustni so
slabi obličasti robovi do dveh tretjin dolžine in proti vrhu maksimum,
ki ne sme hiti na obeh robovih ene strani skupaj večji nego četrtina
debeline in širine dotičnega kosa.


Merjenje, če se sklepajo kupčije na kubični čevelj, se merijo
bordonali od čevlja do čevlja, pri kupčijah na kubični meter pa od 10
do 10 cm; preofstanki pod 10 cm se ne računajo. Debelina se meri na
sredi kosa, kakor je bilo pač dogovorjeno, od cole do cole ali od centimetra
do centimetra.


Cen a se določa za pariški kubični čevelj ali pa za kubični meter.


T ram i in bordonali na živ rob.


Obdelava . Kosi morajo biti tesani ali rezani tako, Ida imajo
le popolnoma žive in pravokotne robove, brez kateregakoli obličastega
roba. Dovoljene so le male poškodbe pri spravilu ali prevozu.


Merjenj e ee vrši po naročenih metrskih merah.


Smrekove in jelkove žagani ce.


Kot smrekove in jelkove žaganice se označujejo nastopne vrste:


Polovičarske, deske, plohi.


Kvaliteta . Razločujeta se dva različna tipa, namreč tip »Carintia
« in tip »Styria«, konično ali paralelno izdelana. Oba tipa se prodajata
v trgovini v treh vrstah: prva, druga, tretja vrsta. Prodajata se pa
oba tipa v prvi in drugi in posebe v tretji vrsti, prva, druga in tretja
skupaj (monte) ali pa v originalni produkcijski vrsti; gnil, razbit in
črviv les je izključen. Prodaja po različnih tipih in vrstah je stvar posebnega
dogovora.


1. Tip »Carin t, i a«. Tako se označuje smrekov les z največ
10% primesjo jelovega lesa, vobče fino vlaknati beli les.
2. Ti p »S t y r i a«. Tako se označujeta jelovina in smrekovina z
debelimi vlakni.
30