DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 30     <-- 30 -->        PDF

590 Obči zbor Podružnice Ljubljana


Jasno je torej, da je že sedaj lepa naša drevesnica v Slivnici mišljena le kot


začetek velikopoiteznega tozadevnega društvenega šumskokulturnega podjetja s


širokimi cilji, katero podjetje pa se mora po sicer skromnih in vendar relativno


precejšnjih društvenih denarnih investicijah postopoma razviti iz lastnih sredstev


v ponosno, veliko, moderno in samostojno drevo.


Sredstva še ne zadoščaio za postavitev posebnega vodstva. Za prihodnje le-


to je nameravana prva razširitev drevesnice za 0-5 ha. Nadaljna bo sledila po


sredstvih in potrebi. Vprašanje lokalitete pa še ni definitivno rešeno, ker se zdi,


da izbrano zemljišče ni prvovrstno. Najbolje bi bilo, da se čimprej mogoče nabavi


posebno primerno zemljišče ali manjše posestvo za ta namen. Sedaj pa se nahaja


mo v stadiju zbiramja kapitala in najširšega populariziranja tega razsadnika. Na


daljtto bo torej sledilo po sredstvih in potreban. Začetek je dober.


Glede na hvalevredno omembo g. nadupravitelja Langa z ozirom na prove


nijenco semena moram zagotoviti, da se na to pazi, da vzgojene sadike odgovar


jajo našim razmeram.


Predlog ing, Lenarčića gre za istim ciljem in mi mu moramo biti posebno


hvaležni za pripravljenost, odstupiti v to svrho visinsko gozdno parcelo brezplač


no na posestvu v Josip dolu pri Ribnici na Pohorju. Žal, da vsaj za enkrat iz fis


kalnih in upravnih razlogov te plemenite ponudbe ne borno mogli sprejeti. Krog


visokogorskih šum tuđi ni tako odločilno velik, da bi že sedaj morali deliti naše


začetke na razne klimatske sfere. Za navadne razmere bodo zaenkrat gotovo za


dostovale tuđi sadike iz Slivnice, vzrejene iz visiokogorskih semen. Vpoštevanja


vredna pa je tuđi omemba g. nadsv. ing. Urbasa, da obstoja večje štcvilo privat


nih gozdnih drevesnic za gozde nad 1000 m. U tem oziru se namerava uvesti koo


peracijo z dotičnimi vzgojitelji sadik, kakor je tuđi v statutu predviđeno.


Omemba g. oblasnega šum. referenta ing. Urbasa na neumestnost, da drž.


gozdtno osebje obče uprave vzgaja sadike v kupčijske namene, gotovo ni mišljena


tako, da bi se to veliko splošno kulturno delovanje teh strakovnih članov Udru


ženja moralo opustiti. Podjetje je v eminentnem splošnem šumsko-kulturnem inte


resu in ni dvoma, da to, vsaj začasno na videz postransko delovanje državnega


osebja obče uprave ni v nasprotju s službenimi predpisi in nalogami tega osebja.


Znano je, da je tuđi v prejšnjih časih državno nadzorovalno oseblje upravljalo ćelo


vrsto lepih društvenih drevesnic, katere so se tudli morale vzdrževati iz lastnih


sredstev (Celovac, Graz in dr.).


Po nekaterih nadaljmjih pojasnilih se je referat ing. Ružica vzel na znanje.


Nato se preide k 4. točki dnevnoga reda, predlog proračuna za 1. 1927.


Blagajnik inž. Obereigner predlaga, da ostane isti proračun kot za Uto 1926


in sicer v znesku 9.900 Din, kar se soglasno sprejme.


K točki 5. dnevnega reda, k volitvam predlaga predsednik, da prevzame po


sle tajnika inž. Rauter, nadalje predlaga, da se odbornik! v glavno upravo potvrde


v funkcijah, kar se soglasno sprejme.


V razširitev podružničnega odbora se predlagata inž. Šušteršić in gozdar Kri


vic, kar se soglasno sprejme.


*


Točka 6. dnevnega reda odpade, ker obstoja samo 1 podružnica in so vsi


člani ravnopravni, kar se tuđi sprejme.


Točka 7: Eventualija: