DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 24 <-- 24 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana | ............. ........ ........ | Obči zbor Podružnice Ljubljana. Z a p´i s n i k o rednem letnem zboru Podružnice J. Š. U. v P t u j u dne 14. majnika 1926. Za letošnji obči zbor Podružnice je bilo določeno znamenito mesto Ptuj, postavljeno že od starih Rimljanov na izredno lepem in slikovitem kraju ob mogočni Dravi, na skrajnih jugovzhodnih gričih rodnih Slovenskih goric. Mesto je polno spomenikov velike preteklosti. Krasen razgled z veličastnega Herbersteinovega gradu na mesto in na širno Dravsko polje; obrobljeno na severozahodu s temnozelenim Pohorjem, s Konjiškimi gorami, na jugu s slikovitim hribovjem Boca Donačke gore, vinorodnih Haloz, pa nudi gledalcu sto in sto živih, većnih spornenilkov delovanja in vrvenja v tem kraju. So to predvsem širna rodna polja, vsekana med ostanke lepih gozdov, velike lepe vaši s posameznimi tovarniškimi dimniki, zvezane z ravninu, belimi trakovi v zelenju, cestami z železnico, ob robovih pa sadonosniki, travniki, gozdovi in znamenite vinske gorice. Za predpoldne je bila določena za odbornike odborova seja v domorodni gostilni Zupančičevi ostali člane pa so si ogledali mesto. Ker je graščak Herberstein porvabil zborovalce na ogled gradu, so se podali najprej vsi člani zbora V to veličastno starinsko palačo, vzdigoijočo se na zadnjem griču Slovenskih goric, tik nad Dravo v mestu. Vsa ogromna, izborno ohranjena in urejena starinska palača je pravcati muzej zgodiavine in umetnosti. Velikanske vrednosti v slikah, gobelinih, pohištvu, orožju itd. so okusno in nevsiljivo razdeljene po krasnih sobanah enonadstropnega kolosa. Za opis vsega, kar se nam je pokazalo, bi bil potreben dolg studij in debela knjiga. Je tu več, veliko več tega, kot v podobnih starih zbirališčih sto in stoletnega dela tisočev naših prednikov, in nobeden posetnikiov st; ni mogel uhraniti globokemu občutku priznanja in hvaležnosti za pijeteto, s katero današnji lastnik vse to vzdržuje in hrani. Poleg stoletnega dela je tu na malem prostoru z največjo vnemo in Ijubeznijo zbran večstoletni pridelek obširnih gozdov veleposestva in želeti je le, da se ta zakladnica narodove zgodovine in narodnega premoženja v bolj platonični lasti sedanjega plemenitega konservatorja vzdrži in ohrani. Po ogledu gradu se je vršila odborova seja in na to je sledil neprisiljen skupni obed udeležencev v imenovani gostilni. Po obedu so se podali zborovalci v krasno, v germanskem slogu zidano mestno posvetovalnico, ki je pred desetletjem komaj mogla slutiti,´da se bo v nji vršil zbor Podružnice Jugoslovenskega Šumarskega Udruženja. V lepi, svetli dvorani, okrašeni z umetniškimi slikami Kralja Osvoboditelja in Nj. Veličanstva, je ob 14. uri 30 min. predseđnik Podružnice inž. Josip Lenarčič po ugotovitvi sklepčnosti otvoril obči zbor. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana Inž. Josip Rustia, kateremu so bili na zadnjem občnem zboru poverjeni posli tajništva, je poročal o poslovanju podružnice. Število članstva se je v pretečenem poslovnem letu pomnožilo za 1 ustanovnega, 10 rednih in 2 člana pomoćnika, medtem ko je izsitopilo 6 rednih in 1 član pomoćnik, tako, da je bilo stanje članstva koncem aprila 1926: 11 ustanovnikov, 257 rednih članov, 3 pomočniki in izven tega še 22 naročnikov na »Šumarski list«. Poroičevalec apelira na navzoče, naj zbirajo nove člane, da bo podružnica močna in kot taka v svojem poslovanju od merodajnih faktorjev upoštevana. Notranje poslovanje podružnice se je vršilo> v redu; vsi dešli spisi in vpra. sanja so se sproti reševali, tako da ni nikakih zastankov. Od avguslta 1925 sem t, j . od zadnjega občega zbora je imel odbor podružžnice pet sej. Na seji z dine 16. XI. 1925 v Ljubljani se je med drugim obravnavala zadeva »Sponun-knjige« ob priliki 50 letnice Šum. društva in zadeva gozd.lovske razstave v letu 1927 ali pozneje. Zgodovinsko razpravo oi bivšem Kranj. prim. gozdarskem društvu je na obširni podlagi sestavil šum. direktor v p. g. Schollmayer-Lichtenberg. Predelava in okrajšanje tega spisa sta se poverila sporazumno s piscem vladnemu svetniku O. Deteli. — Glede razsitave se je sklenilo, da se skliče poseben sestanek in pevabi na istega vse interesirane merodajne faktorje. Ta sestanek se je vršil dne 16. XI. 1925 v Laškem. Tu se je izvolil ožji cdbor, ki bi imel vpoklicati v širši odbor zastopnike vseh strok. Ta bi imel nalogo sestaviti podroben program in izvršiti potrebne priprave, ^oročevaleo omenja, da je glavna uprava dovolila znesek Din 500 v svrho kritja tekoćih stroškov za te priprave in da se bo po obljubi predsednika sestavil ;´irši cdbor, kar diosedaj ni bilo mogoče. Na daljnih odborovih sejah 26- I. 1926. v Celju, 12. IV. 1926 v Ljubljani in 14. V. v Ptuju so se poleg tekočih zadev razpravljali predmeti gozdarske šolč za Slovenijo in Spomen-knjige. Glede toli potrebne gozdarske sole obstojajoi zapreke v pomanjkanju prostorov in nezadostnega finansiranja. Krediti za šum. sole v državi so centralizizirani in le v nezadostni visini vpostavljeni v budžet za leto 1926/27. S pomočjo inž, Urbasa se je sestavila d nujni potrebi ustanovitve sole za Slovenijo dobro utemeljena spomenica in razposlala Glavni upravi udruženja, ki naj jo priporoča pri ministru za šume in rudnike, in 5 narodnim poslancem v Mariboru s prošnjo, da izposlujejo čim večjo svoto iz centraliziranih kreditov. Prošnji se je loidzval narodni poslanec g. Pušenjak, ki je glasom časopisnih vesti stavil na ministra za šume in iudn;ke vprašanje glede ustanovitve gozdarske sole v Skweniji. O go. zdarski soli bo govora tuđi v oficijelnem delu današnjega občega zbora. Poroćevalec omenja, da je zaslužni predsednik podružnice inž. Josip Lenarčič praznoval 22. .. 1926 svojo 70 letnico in da mu je odbor takrat k slavnosti brzojavno čestital, kar bodo navzoči gotovo brezizjemno odobrili. Z ´ži vijo« klici in ploskanjem so vsi navzoči pritrdili. * Blagajnik inž. Obereigner referira o denarnom poslovanju podružnice sledeče: |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana Stanje članstva : Usta-Redni Pomožni Naročniki Predmet novniki član i člani Šum. Lista Stanje 1. VIII. 1925. 10 253 21 Novo pristopilo . . 1 10 1 lzstopilo oz. crtanih 6 Umrli Stanje 80. IV. 1926 11 259 22 Denarno poslovanje leta 1925. A. Podružnica. D o h o d k i : Preostanek koncem leta 1924 5.563-98 Vplačana članarina in pristopnina . . 11.382-— Naročnina za Šumarski List 2-110.— Ostali prejemki 113.81 Glavna uprava refundira stroške 145.— Razno 9000.— HSkupaj I i .~2...0 I z d a t k i : Upravni stroški 8-129.80 Oddano glavni upravi . 6.139.-- Glavni upravni predujmovni stroški 140-75 Razno 15-220 — ~skupaj ; : : 29.629.55 Primanjkljaj koncem leta 1925. . . . 2.314.76 Ražen tega dolguje podružnica Glavni upravi koncem leta 1925. na */ članarini, vpisnini, članarini ustanovnikov, prispevku pomožnih članov . 9.115.60 in na naročnini za Šumarski list 2.110.60 .i = \&\ ilh-il^ii´iSi^s-iilskupaj : : ; 10.225^60 manj glavni upravi predujmovanih stroškov v znesku . . . . 140.75 torej znesek . 10.084.85 S tem se poveća zgoraj izkazani primanjkljaj na 12.399 Din 60 p. Ta primanjkljaj mora glavna uprava kriti in sicer se bo kritje za zneske 10.225 Din 60 p in 140 Din 75 p računsko izvedlo s potrdili dn protipotrdili in le znesek 2-314 Din 76 p v obračunu izkazanega primanjkljaja bo Glavna uprava podružnici nakazala. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 27 <-- 27 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana 587 Primanjkljaj je tako ogromen, ker ni Glavna uprava nakazala podružnici preliminarom za leto 1925- odobrenega zneska 9.800.— in ker je morala podružnica plaćati za natis ing. Ružičevega nacrta šumarskega zakona 12.800 Din namesto 8-000 Din, ki jih je ministrstvo v ta namen dovolilo iz pokrajinskega gozdnega in lovskega zaklada torej 4.800— Skupaj torej . . . 14-600 — Kakor bilanca za leto 1925. dokazuje se je od preliminiranih stroškov v znesku 9.800 Din prištedilo . 1.52945 Koncem leta 1925. dolgujejo člani na neplaćanih članarinah 9.088 na vpisnim 40 ustanovniki - 1-000 predplatniki za Šumarski list 90-— Skupaj . . . 10.218.- Blagajnik predlaga, da se Glavno upravo naprosi, naj dovoli odpis neplaćanih članarin iz leta, 1919-—1923. v znesku 1-308 Din. Člane se je vsako leto tirjalo ali zaman. Večinoma se branijo dolžno članarino plaćati. Z odpisom članarine iz let 1919-—1921. v znesku 613 Din ne bi trpelo J. Š. U. nobene škiode, ker se takraitnim članom Gozdarskega društva ni moglo ničesar nuditi. Odpis članarine iz leta 1922-v znesku 695 Din prizadene Udruženju sicer izgubo, ker so to leto dobivali će člani Šumarski list. Ne glede na dovoljeni odpis, se bo na vsak način še enkrat poizkusilo izterjati dolžne članarine iz leta 1922. B. Fond za propagando (volilo Sava) izkazuje kakor v letu 1924. preostanek 2.500.— C. Fond za skupščine (nadaljevanje) ima primanjkljaj . . . 33-18 D. Fond za rasadnike ima primanjkljaj 1.974.97 E. Obračun o prodaji knjige »Gozdarstvo v Sloveniji« izkazuje preostanek . 1-972-20 poleg tega je še veliko izV´Oidov te knjige v zalogi. Obračun za leto 1926- do konca aprila izkazuje: dohodkov: 2-903-34, izdatkov 3-417-10, torej primanjkljaj 513.76 Na članarinah se je do konca aprila 1926. vplačalo: zaostankov iz leta 1924. 100 — zaostankov iz leta 1925- 300-— članarina iz leta 1926 2-024-članarine za leto 1927- 1.— pretplaitniki Šum. lista 300-— člani pomagači 85,— Skupaî . . 2-810 Po obračunu koncem aprila 1926. izkazuje: Fond za propagando volilo »Sava« preostanek . . . . 2-500- — Fond za skupščine primanjkljaj . . 2591 Fond za rasadnike primanjkljaj 1.974-97 Obračun o prodaji knjige »Gozdarstvo v Sloveniji . . . 1.971.95 |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 28 <-- 28 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana Glede obračuna društvene drevesnice v Slivnici pri Mariboru za leto 1925., kakor tuđi o proračunu iste za leto 1927. ne more poročat . ker jih še ni prejel Član preglednikov računov inž. Tavčar poroča, da sta z inž. Putikom pre gledala blagajniško knjigo in račune ter našla vse v najlepšem redu. Predlaga, da se izreče blagajniku razrešnica in zahvala občega zbora za njegovo nad vse vestno in požrtvovalno delo, kar se soglasno sprejme. K poročilu blagajnika omenja nadoskrbnik Lang, naj se člane, ki ostanejo članarino 1 leto dolžni kratkomalo crta. Inspektor Ziernfeld pa predlaga da se člane, ki še nišo plaćali članarine za leto 1925. še enkrat pozove in potem sele crta, kar se tuđi sprejme. .; i , , ! * Nato poroča sreski šumarski referent v Mariboru ing. Ružić o poslovanju v drevesnici J. Š. U. v Slivnici pri Mariboru. Ta drcvesnica lepo napreduje in je že vsa površina v obratovanju. V letu 1925. se je izvršila prva večja oddaja sadik. Oddalo se je 125.000 komadov tri letne smreke, 116 650 kom. belega bora, 20.000 kom. macesna (ariža), 30 hiljada kom. dveletnih smrek. Za sadike se je izkupilo 28130 Din. Vseh prejemkov — s podporo iz gozdnega zaklada v znesku 5.000 Din vred — je bilo 33-258 Din, izdatkov pa 21.037 Din 25 .- Drevesnica pa še ni plaćala gozdnega semena v znesku 8.043.42 Din in referent prosi, da se v to porabi še ne izplačana podpora iz cemtralnega fonda za pošumljevanje v znesku 10.000 Din. Oddaja sadik in obdelava drevesnice se je izvršila v redu. Le sadike belega bora so odpovedale vsled obolelosti (Lophodermium pinastri), kar pa se je žal prepozna ugotovilo, ko so sadike že bile oddane. Ako se v preteklem letu upoštevajo vsi lastni dohodki in izdatki drevesnice, vidimo, da je poslovanje bilo še pasivno za 797.67 Din. Vsled tega se v preteklem. letu ni moglo postaviti toli potrebne lope. Poročevalec prosi, da se plačilo se mena na omenjeni način likvidira, da se bi moglo letos postaviti lopo. V letu 1925. se je posejalo 22 kg smreke, 9-25 kg macesna (ariža), 2 kg belega bora, 1.25 kg črnega bora, 4.50 gladkega bora (Pinus strobus), 2 kg rdečega hrasta, 1.40 kg Pseudotsuga Douglasi, 2 kg crne jelše, 0.10 kg Picea alba, 0.10 Cedrus Libaiiy 0-25 kg Chamaecyparis Lawsoniana in 0.50 kg Platanus occidentalis. Posevki so dobro uspeli. Letos je obratovanje drevesnice že normalno in je pričakovati kljub temu,. da smo vsled obolelosti morali uničiti 250.000 kom. belega bora, precejšen presežek dohodkcv. Poleg že vpeljanih đrevesnih vrst smo letos naročili in večjrm delom dobili okrog 20 novih vrst eksot v svrho poskusov in gojitve za parke. Za vneto in uspešno oskrbovanje drevesnice v letu 1925. predlaga. zaposlenemu >oisebju zmerne priznalnine v skupnem znesku 1-300 Din, kar se odobri. Proračun za leto 1927. je poročevalec sestavil sicer optimistično, pač pa realno. Za cddajo bo spomladi 1927. gcdnih: 1,000.000 trileitnih smrek, 50.000 pre. sajenih štiriletnih smrek, 30-000 belega, 10-000 črnega bora, 40-000 dveletnega,. 40000 dveletnega presajenega in 10-000 triletnega presajenega gladkega bora (P. strobus), 30,000 macesna (ariža)_ 40-000 presajene zelene duglazije 2-000 crne jelše, 2.000 javora *Acer negundo) 400 kom. rdečega hrasta, 2.000 Chamaecyparis Lawsoniana, 500 platan, 5.000 jesenov in 1.000 kanadskih topolov (potaknjencev), skupaj 1,262.000 kom. sadik s predviđenim iskupičkom 139-325 Din. Za cddajo te velike količine raznovrstnih sadik bo treba poleg Slovenije pravočasno zainteresirati direkcije na Hrvaškem in v drugih krajih. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 29 <-- 29 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana 589 Izdatkov za leto 1927. je predviđeno: 1. stroški za nabavo materijala 14.860-— 2. stroški za delo 20.609.3. razni stroški (zakupnina, meja, orodje, pisama, nagrade) . 8.200.— 4. za oddajo sadik 8.500.— 5. enkratni izvanredni stroški (naprava lope 6000 Din, utvrditev poti 3000 Din, za razširitev drevesnice 8.831 Din 17.831-— Vseh predviđenih stroškov: . . . 70-000.— Ako bo izkupiček manjši, se bodo tuđi izdatki sorazmerno znižali, kakor se je tuđi doslej delalo. Prosi, da se poročilo vzame na znanje in proračun za leto 1927. odobri. Nadoskrbnik Lang predlaga glede drevesnice v Slivnici^ naj se vzamejo se mena iz različnih višim in da postane drevesnica centralna društvena drevesnica za Slovenijo in za južne kraje. Drevesnica bi morala imeti posebnega stalnega strokovnega organa. Inž. Lenarčić ml. predlaga da se ustanovi ze lege nad 1000 m druga drevesnica in da bi na svojem posestvu v Josipdolu dal parcelo v te svrhe na razpolago. Inž. Urbas: prvotno ni obstojala misel centralizacije drevesnic; drevesnice v visini nad 1000 m obstojajo pri privatnih posestnikih na Pohorju. Za drevesnico za sedaj še ni mogoče postaviti stalnega osefoja in v ostalem smatra, da ni umestno, da bi državno gozdarsko osoblje, kot javni organi, vzgajalo sadike v kupčijske namene. Poročevalec ing. Ružić v zaključni besedi povdarja, da je drevesnico v Slivnici na predlog Podružnice s posebnim statutom ustanovilo Jugoslovensko Šumarsko Udruženje, katero je v to svrho prepustilo v Sloveniji zbran društveni denar za prve početke. Podružnica je bila stavila ta svoj predlog iz več tehtnih vzrofoov. Slovenija je kot nalašč pripravna za šumsko razsadništvo v večjem obsegu, kar so že leta 1920. uvidele nekatere inozemske velefirme in so z raznimi domaćini zaplečniki bile že stopile v dogovore za ustanovitev velikega centralnega šumskega razsadnika v Sloveniji za vso državo. Znano je, da so se iz ljubljansk e državne centralne drevesnice (najlepše in največje v bivši Avstriji) eksportirale cadike tuđi v Grčijo in Malo Azijo s popolnim uspehom. Da se to izkoriščanje naše zemlje z delom nas samih v ogromno korist tujcev prepreci, nadalje, da se pod vodstvom in nadzorstvom veščega domaćega strokovnega osebja smotreno pokrene veliko vprašanje pogozdovanja v naši državi, da se zadosti ogromnemu povpraševanju posestnikov po sadikah, za kar naša fiskalična in birokratična državna uprava ni kazala dovolj razumevanja, da se pravočasno ustvari nadomestilo za veliko centralno drevesnico v Ljubljani, ki se je vsled naraščanja Ljubljane — drevesnica se niahaja na eminentnem stavbenem prostoru — morala opustiti, in končno, da staro Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo tuđi neko polnovredno doto doprinese pri ustvaritvi Jugoslovenskega Šumarskega Udruženja za kar je Hrvatsko šumarsko društvo prispevalo krasni Šumarski dom z bogato biblioteko in krasnimi zbirkami, je Podružnica ustanovila veliko društveno centralno drevesnice v Sloveniji. Najpoprej se je mislilo na okolico Ljubljane in Kranja, potejn pa se je sprejelo predlog takratnega sreskega in sedanjega mariborskega oblastnega šumarskega referenta g. ing. Janka Urbasa, ki je nameraval ustanoviti drevesnico za lokalno preskrbo s sadikami, da se oboje združi in ustanovi društveno drevesnico v Mariboru. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 30 <-- 30 --> PDF |
590 Obči zbor Podružnice Ljubljana Jasno je torej, da je že sedaj lepa naša drevesnica v Slivnici mišljena le kot začetek velikopoiteznega tozadevnega društvenega šumskokulturnega podjetja s širokimi cilji, katero podjetje pa se mora po sicer skromnih in vendar relativno precejšnjih društvenih denarnih investicijah postopoma razviti iz lastnih sredstev v ponosno, veliko, moderno in samostojno drevo. Sredstva še ne zadoščaio za postavitev posebnega vodstva. Za prihodnje le- to je nameravana prva razširitev drevesnice za 0-5 ha. Nadaljna bo sledila po sredstvih in potrebi. Vprašanje lokalitete pa še ni definitivno rešeno, ker se zdi, da izbrano zemljišče ni prvovrstno. Najbolje bi bilo, da se čimprej mogoče nabavi posebno primerno zemljišče ali manjše posestvo za ta namen. Sedaj pa se nahaja mo v stadiju zbiramja kapitala in najširšega populariziranja tega razsadnika. Na daljtto bo torej sledilo po sredstvih in potreban. Začetek je dober. Glede na hvalevredno omembo g. nadupravitelja Langa z ozirom na prove nijenco semena moram zagotoviti, da se na to pazi, da vzgojene sadike odgovar jajo našim razmeram. Predlog ing, Lenarčića gre za istim ciljem in mi mu moramo biti posebno hvaležni za pripravljenost, odstupiti v to svrho visinsko gozdno parcelo brezplač no na posestvu v Josip dolu pri Ribnici na Pohorju. Žal, da vsaj za enkrat iz fis kalnih in upravnih razlogov te plemenite ponudbe ne borno mogli sprejeti. Krog visokogorskih šum tuđi ni tako odločilno velik, da bi že sedaj morali deliti naše začetke na razne klimatske sfere. Za navadne razmere bodo zaenkrat gotovo za dostovale tuđi sadike iz Slivnice, vzrejene iz visiokogorskih semen. Vpoštevanja vredna pa je tuđi omemba g. nadsv. ing. Urbasa, da obstoja večje štcvilo privat nih gozdnih drevesnic za gozde nad 1000 m. U tem oziru se namerava uvesti koo peracijo z dotičnimi vzgojitelji sadik, kakor je tuđi v statutu predviđeno. Omemba g. oblasnega šum. referenta ing. Urbasa na neumestnost, da drž. gozdtno osebje obče uprave vzgaja sadike v kupčijske namene, gotovo ni mišljena tako, da bi se to veliko splošno kulturno delovanje teh strakovnih članov Udru ženja moralo opustiti. Podjetje je v eminentnem splošnem šumsko-kulturnem inte resu in ni dvoma, da to, vsaj začasno na videz postransko delovanje državnega osebja obče uprave ni v nasprotju s službenimi predpisi in nalogami tega osebja. Znano je, da je tuđi v prejšnjih časih državno nadzorovalno oseblje upravljalo ćelo vrsto lepih društvenih drevesnic, katere so se tudli morale vzdrževati iz lastnih sredstev (Celovac, Graz in dr.). Po nekaterih nadaljmjih pojasnilih se je referat ing. Ružica vzel na znanje. Nato se preide k 4. točki dnevnoga reda, predlog proračuna za 1. 1927. Blagajnik inž. Obereigner predlaga, da ostane isti proračun kot za Uto 1926 in sicer v znesku 9.900 Din, kar se soglasno sprejme. K točki 5. dnevnega reda, k volitvam predlaga predsednik, da prevzame po sle tajnika inž. Rauter, nadalje predlaga, da se odbornik! v glavno upravo potvrde v funkcijah, kar se soglasno sprejme. V razširitev podružničnega odbora se predlagata inž. Šušteršić in gozdar Kri vic, kar se soglasno sprejme. * Točka 6. dnevnega reda odpade, ker obstoja samo 1 podružnica in so vsi člani ravnopravni, kar se tuđi sprejme. Točka 7: Eventualija: |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana Inž. Šivic: Nagrade in premije za uspešno pogozđo v a n j e. Bivše gozdarsko društvo za bivšo Kranjsko in Primorsko je leta 1896- na svojem XIX. občem zboru sklenilo, da se iz društvenih sredstev podeljujejo kmet skim posestnikom denarn e premij e za pogozdovanje golih zemljišč. V izvcnrednih slučajih pa, da je podeljevati priznalne diplome. Na temelju cit. sklepa so se leto za letom razpisoval i pogoji, pod katerimi morejo prosilci dobiti določene nagrade. Prošnje , ki jih je društvo ob določenem roku prcjelo, poslalo je bivšemu deželnemu gozdnemu nadzorniku (ki je identičen sedaj z oblastnim šumarskim re ferentom); ta pa jih je poslal dotičnim sreskim šum. réf., v katerih okolišu se je nahajal pogozdeni objekt prosilcev. Sreski šum, referent, ki mu moraju biti goz darske prilike v njegovem okolišu znane, je imel prošnjo p r e s o d ; t i in p o r o č a t i, ali in kako je prosilec zadostil zahtevanim pogojem. Na predlog dež. gozd. nadzornika (obi. šum. ref.) v Ljubljani odn. v Trstu je društveno predsestvo podeljevalo denarne nagrade, v posameznih slučajih pa priznalne diplome posestnikom ki so pokazali pri pogozdovanju p o sebno zanimanje, požrtvovalnost in lepe uspeh e. Me d vojn o in prva leta po vojni je zanimanje za pogozdovanje sečin in drugih goljav p o j e n j a 1 o. Marsikdo tuđi ni m o g e 1 zadostiti niti po gozdovalnim oblastveno odrejenim nalogom. Zadnj a let a pa se odrejena in prostovoljna pogozdovanja gozdnih go ljav zope t rednejš e izvršujejo, kar je vsekakor potrebno, ker se je po sebne ob času, ko so bile cene lesa zelo visoke, prekomerno sekalo. Sreski šum. referenti prav pohvalno poročajo o posameznih poseStnikih ki ?e izvanredn o t r u d i j o in uspešno prizadevajo, da izpremenijo čimprei goljave zopet v plodonosne gozde. T a k e posestnike bilo bi v s a j v p o s a mezni h slučaji h podpreti z nagradami, v posebnih slučajih pa odlikovati z diplomami. Zat o j e potrebno , da bi naša podružnica posnemala zadevno akcijo bivšega Kranjsko-primorskega gozd. društva in sklenila, da se odslej zopet a) podeljujejo denarne nagrade in diplome pod gotovini pogoji, ki naj jih društveni odbor določi. Za denarne nagrade in za lične diplome so seveda potrebna sred stva , ki jih podružnica n i m a. Obstoija sicer pri centrali Jugosl. šum. udru ženja fon d z a rasadnik e (gozdne drevesnice). Pravilnik za ta fond je natisnjen na str. 57. Šum. lista v letniku 1923. Po čl. 4. tega pravilnika se pode ljujejo »potpore i nagrade šumorvlasnicima i posjednicima goleti za uzorno pošum ljavanje krša i goleti, i to bilo u novcu, bilo u naravi (v sadnicama, sjemenu i sličnem) «i vendar doslej ni bilo ničesar slišati o kaki podpori iz t e rf a fonda za predviđeni namen. V Sloveniji je oblastni šum. referent imenom vel. župana v kulturne svrhe u b o ž n i m in po ujmah prizadetim posestnikom dal iz drevesnic drž. obče uprave b r e z p 1 a č n o ali po polovični ceni na razpolago v e č j e število gozdnih sadik, s čimur je oblast izdatno podpirala pogozdovalno akcijo, podružnica pa, kolik or meni znano, dosle j n i delovala na tem polju. Ker pa ima podružnica v Slivnici svojo gozdno drevesnico, ki ž e producir a za oddajo spo sobne sadike, mogla bi pričeti z brezplačnim oddajanjem sadik v svrhe, ki sem jih opisal ter naj obči zbor tuđi v tem pogledu slon primercn sklep. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 32 <-- 32 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana Kar se tiče pribave a e n a r n i h sredstev pa naj podružnica dotle) dokler jih društvena centrala n e mor e dati na razpolage, skuša dobiti po trebno podporo lećo ..\ ktom predvsem iz fondaz a pošumljavanje, ki obstoja pri Generalni direkciji šuma v Beogradu. Ako ta poizkus ne bi uspel, naj bi se podružnica obrnila do ljubljanske in mariborske oblasti s prošnjo za dotacijo najpotrebnejših kreditov za tekoče leto — in sicer iz sredstev oblastnih gozdnih zaklado v. Zadevna naredba bivše deželne vlade za Slovenijo iz 1. 1920- določa v § 3, da se srestva teh zakladov porabljajo — ražen v druge svrhe, ki tu ne pridejo v poštev — »za nagrade in podpore za vzorno gozdorejo<´. Radi tega je pričakovati, da se podpora za navedene svrhe ne bo odklonila. Zaključujoč svoja izvajanja pred 1 aga m, obči zbor s k 1 e m i da se odbor podružnice pooblasti in obveze, da ukrene v najkrajšem času vse potreb no da se omogočijo podeljevanja nagrad in diplom v smislu mojih predlogov in nasvetov. K besedi se priglasi ing. Ružić in pozdravlja veleaktuelni predlog predgovornikov. Žal pa se predlogu za breezplačno odd´ajo sadik iz društvene drevesnice, kakor tuđi za podeljevanje nagrad iz društvenega »fonda za pošumljavanje« — kar v praksi pomeni iz dohodkov drevesnice — zaenkrat ne more priključiti. Kakor je že prej navedel pri poročilu o drevesnici, se ista nahaja v stadiju začetnega zbiranja kapitala v svrho začetnega zbiranja kapitala v svrho razširenja obrata in delokroga, čemur bi nasprotovalo tuđi najbolj plemenito brezplačno oddajanje sadik. Čim se pa drevesnica v začrtanem smislu primerno razvije, je samoobsebi umevno, da bo »fond za pošumljavanje« tuđi v tem oziru mogel v polnem obsegu stopiti v akcijo. Ob enem opozarja na to, da vsebuje enako določilo tuđi statut pokrajinskega gozdnega zaklada. Kolikor mu je znano, tuđi iz tega še nišo bile podeljevane predlagane nagrade. Prosi, da se predlog inž. Šivica sprejme, toda tako, da se vsaj začasno finansiranje te hvalevredne akcije vrši iz oblastnih in iz centralnega fonda za enkrat od tega izvzame. Po nadaljni debati se inž. Šivicev predlog v načelu sprejme in pozove podružnični odbor, da to vprašanje prouči in čimprej pokrene. K točki 8. dnevnega reda predlaga vladni svetnik Détela, da naj se vrši prihodnji obči zbor na Gorenjskem in inž. Šivic pripomni, naj se kraj zborovanja prepusti odločbi odbora. Preedlog se sprejme. K eventualijam om en ja predsednik glede sredstev za Spomenknjigo ob priliki 50-letnice šum. društva, da je to častnazadeva članov in naj vsakdo prispeva 100 Din, Ker ni drugih predlogov in se bliža ura za oficijelni del, zaključi predsednik sejo in se zahvali navzočim za udeležba in izkazano zanimanje. Ob 17.30 je sledil oficijelni del zborovanja. Oficijelni del. Ob 17.30 otvori predsednik inž. Jos. Lenarčić oficijelni del zborovanja in pozdravi kot goste g. vel. župana dr. Otmarja Pirkmayerja, g. sreskega poglavarja vladnega svetnika dr. J. Vončino, g. župana mesta Ptuja dr. Mateja Senčara g. okro´ž. sodnika in načelnika Ptujskega muzejskega društva dr. Vladimirja Travnerja, in oblast, komisarja za agrarne operacije vi. svetnika dr. Spiller-Muys-a, ki . |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 33 <-- 33 --> PDF |
Občl zbor Podružnice Ljubljana 593 so nas počastili in kojih odlično službeno stališče nam daje upanje, da naše strem. ljenje po ustanovitvi gozdarske škole v Mariboru tuđi prospe. Opravičil je načelnika podružnice Slov. lovskega društva v Ptuju g. dr. Franjo Šalamuna. Nato preide k točki radi ustanovitve gozdarske sole in prosi vse navzoče, da z delcm in nasvetom pripomorejo, da dosežemo že dolgo zasledovani cilj. Proračun gozdarske sole se je sicer vposlal centralni vladi, a dosegli nismo pravzaprav ničesar, v proračunu navedeni zneski so se razgubili. Omenja, kako velevažnega pomena je ta zavod za vzgojo gozdarskega naraščaja, da povzdignemo naše gozdove, jih napravimo pristopeim za trgovino. Toda brez centralne pornoči ne bo šio, treba je dati vladi sliko o razmerah in potrebi sole in v tem oziru se obrača s prošnjo osobito do Velikega župana. G. Veliki župan se zahvali za iskren sprejem, omenja, da je sam, kakor vsi uverjen o velikem pomenu, ki ga ima gozdarska panoga za dobro gospodarstvo v v državi in naši ožji domovini. Rad se odzove prošnji da pripomore do ustanovitve gozdarske sole, obstojajo pa težkoće v vprašanju nastanitve in prosi navzoče, da se izrazijo s kakimi predlogi ter zaključi svoj govor s pozdravom šutoarstvu. G. župan mesta Ptuja, dr. Senčar izreka zborovalcem dobrodošlico na zgodovinskih tleh mesta Ptuja ter želi obilo uspeha. G. oblastni agrarni komisar dr. Spiller-Muvs pozdravi iskreno zborovalce in želi da agronomija in šumarstvo vzajemno delujeta in si ne nasprotujeta. G. ckr. sodnik in načelnik Muzejskega društva dr. Vladimir Trauner pozdravi istotako navzoče na zgodovinsko tako pomernbnih tleh Ptuja, se ´Oprošča, da vsled zaposlenosti ni mogel v predpoldanskih urah služiti zborovalcem kot cicérone ter obljublja, da bo po zborovanju po svoji možnosti vse storil. Omenja, kako so se pred stoletji razprostirali v okolici Ptuja obsežni gozdovi, kj so se pa polagcma spremenili v rodovitna polja ter sklepa svoj govor s pozdravom in željo, da doprinese zborovanje vsem obilo pouka in zabave. Prehajajoč k točki 2. oficijelnega dela zborovanja je sledilo predavanje inž. Šivica »O vztrajnem gospodarstvu v gozdih«, (To predavanje je bilo objavljeno v 7- številki »Šumarskega lista« 1926). Predsednik inž. Lenarčič se zahvali predavatelju za njegovo temeljito in jasno delo. K vprašanju gozdarske sole želi g. Veliki župan, da se sestavi delegacija, ki bi stancvanjsko vprašanje za gozdarsko solo v Mariboru proučila in mu stavila predloge. da povabi na to vse zainteresovane kroge k anketi, ker mariborska oibčina sama ne more dosti pripomoći, ker je preobložena z delom in bi to perece vprašanje lahko ostalo predolgo nerešeno. Inž. Lenarčič ml. toplo pozdravlja predlog vel. župana in inž. Ružić stavi konkretni predlog, da naj tvorijo to delegacijo inž. Pahernik, inž. Lenarčič ml. n svetnik Urbas, kar se soglasno sprejme. Dvorni svetnik Rustia prečita na to spomenico v zadevi gozdarske sole in preda 1 izvod g. Vel, županu. Predsednik inž. Lenarčič zaključi nato oficijelni del zborovanja> ker je dnevni red izčrpan in izreka vsem navzočim še enkrat zahvalo. * Po sklepu oficielnega dela občega zbora so si zborovalci ogledali pod vodstvom g. okr. sodnika dr. Vlad. Traunerja zgodovinske znamenitosti na mestnem tr. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 34 <-- 34 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana gu, ki so «hranjene iz rimske dobe in si nato še ogledali znameniti muzej sam. Ža-libog se je mogel ogled izvršiti le površno, ker se je začelo že mračiti. Drugo jutro ob 6h so se zborovalci udeležili ekskurzije v gozde pri Vurberški graščini, ki je last grofa Herbersteina in ki se je tuđi osebno udeležil pohoda. Pred pohodom skozi vzorno urejene sestojine je g. oblastni šum. referent inž. Ur- bas na mestu sestanka podal kratek oris uprave, kakor sledi: Veleposestvo Jožefa grofa Herbersteina, s sedežem uprave v Ptuju, sestoji iz 4 krajevno ločenih domen: Ptuj, Vurberk, Hrastovec in Ravnopolje. Prvotno te domene nišo bile združene v rokah ene rodbine. Tako je prišla Ptujska domena po izumrlem rodu Leslie leta 1802. v posest knezov Dietrichsteinov in je postala po smrti zadnjega moškega potomca iz te knežje rodbine dne 10. julija 1858. z ostalimi zemljišči vred alod. L. 1873. je iz alodne mase pridobila ćelo posestvo za 300000 kron dražbenim potom iz pijetete do svojega očeta, Terezija grofica Herberstein, najstarejša hči poslednjega kneza Dietrichstein-a. Po njeni smrti 12. III. 1895. je prešla ta domena skupno z domenami na Češkem in Moravskem na sedanjega lastnika. Domena Vurberk je bila do leta 1885. v posesti grofa Attemsa. Tega leta je kupil to graščino Leibenfrost-Troll za 240-000 kron ter jo povečal z nakupom nekterih zemljišč. Pa že leta 1907. je ta prodal ćelo posest za 520.000 kron sedanjemu lastniku, kateri je leta 1915. kupil domeno Ravnopolje tako; da so sele od tega leta naprej vse zgoraj navedene domene v posesti sedanjega lastnika. Zanimivo je zgodovinsko poročilo iz sredine 17. stoletja o sporu med tokralnem mogočnim lastnikom graščine Vurberške z grofom Jurijem Herbersteinom iz roda Hrastovec in lastnikom graščine Ravnopolje — Sv. Janž na Dravskom polju, iz plemenite rodbine Gallerjeve. Med tema dvema je od 1661. naprej obstoial spor radi ribarske pravice ter radi lovenja bobrov v Dravi in njenih pritokih na desnem bregu. Grof Jurij si je sikušal prisvojiti te pravice z nasiljem teir je postopal pri tem tako kruto proti podložnikom graščine Ravnopolje, katerim je s svojimi hlapci uničeval polja in razdiral vodne nasipe, da so pa se je poravnal sele leta 1689. Kakšno zgodovinsko vlogo je igralo mesto Ptuj, rimski Petovium, je splošno znano. Sedanji lastnik je dal leta 1909- na zapadni strani grajskega hriba kopatij da bi dognal lego rimskega kaštela. Pri tem najdene iskopine so doprinesle jasen dekaz, da je na tem mestu obstojala nekdaj slovanska naselbina. (Viktor :Škrabar: »Das fruhmittelalterliche Graeberleld auf Schloss Gberpettau«). Veleposôstvo Herbersteinovo obstoja iz 3, krajevno ločenih gozdnih revirj e v: revir Vurberk-Ptuj 652.21 ha revir Hrastovec 130-63 ha revir Ravnopolje 118-71 ha skupaj . . 901.55 ha Vsi ti gozdni reviri so na novo urejeni tako, da tvori vsak revir posebno gospodarsko en>oto z lastno gozdno-gospodarsko osnovo za tekočo gospodarsko dobo od 1921. do 1930. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 35 <-- 35 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana 595 Po tej osnovi znaša redni masni etat za revir Vurberk-Ptuj 1835 plm za revir Hrastovec 418 plm za revir Ravnopolje . . . . . 400 plm skupaj . . . 2653 plm Gozdovi nišo obremenjeni s servitutnimi dajatvami. Le pri nekaterih poteh, stezah in studencih obstojajo soužitne pravice okolišnih prebivalcev. Gozdovi graščin Vurberk, Ptuj in Hrastovec leže v Slovenskih goricah ter v srezu in sodnem okraju ptujskem. Najviša nadmorska visina je 459 m, najnižja 218 m. Značaj je brdovit, klimatične in talne razmere so zadostno označene z vinogradi in kostanjevino, ki tu izborno uspeva. Vsi revirji so obdani večinoma od poljedelskih zemljišč in le deloma od kmetskih gozdov. Proti vladajočim vetrovonx v splošnem gozdovi tega veleposestve nišo zavarovani, vendar se vsled razmercma ugodne lege ni bati kvarnega vpliva. Revir Ravnopolje leži na aluvijalni naplavini dravskega polja v ravnini. Slovenske gorice, v katerih ležita prva dva gozdna revirja imajo v tem dclu krepko, rodovito, iz razkrojenih apnenčevih in kremenjakovih konglomeratov obstoječo globoko ilovico. V revirju Ravnopolje je zemlja plitva, bolj suha, srednje humozna in leži na globoki piasti naplavljenega gramoza. Vse gozdove oskrbujejo kot visoke gozde. V starih in srednje starih sestojih revirja Vurberk-Ptuj prevladuje bukev, ki zavzema 75 % celotne površine. Bukev raste tu na prirodnih, njej odgovarajočih tleh. Vapnasta sveza, krepka ilovica pospešuje njen razvoj in omogoča bujni naravni pomladek. Le tam kjer so skozi desetletja brezobzirno izkoriščali talno steljo, kakor v »Namiznem gozdu«, so tla opešala in kaže vsled tega bukovina pritlikavo, kratko rast. Slednje gozdne dele se spreminja v četinaste, ki dobivajo s svojim bolj položnim koreninskim omrežjem in s svojimi skromnejšimi zahtevami zadostno hrano za normalni razvoj. V revirju Vurberškem se do sedaj čvrste bukove sestojine spreminjajo v mešane bukove in smrekove. Slednja ima na sosedanjih stojiščih čistih bukovih sestojin, katera nišo oslabljena vsled prevelike uporabe listne talne stelje, bujno krepko rast, ki pri mlajših sestojinah dosega letni visinski prirastek do 1 metra; pri starejših pa, kakor to kaže odd. 41 v gozdnem kraju »Ciglenca«, ob primernem sklepu polnolesno in dolgodebelo rast starega drevja. Okrog 1. 1890. so v »Namiznem gozdu« revirja Vurberk večjo površino opešanih gozdnih tal zasadili s crnim borom, Ker se je pa dognalo, da uspeva na teh tleh prav dobro tuđi smreka, se je v nadaljnem pogozdovanju rabila le slednja. Zadovoljiva rast smrekovih kultur na teh tleh kaže, da je od njih pričakovati najboljih gospodarskih uspehov. Jelka nastopa v revirju Vurberškem le sporadično. Z ozirom na oplodilo sečnjo, ko je v tekočem gospodarskem desetletju uvedena v tem revirju, se bode moralo tej črevesni vrsti, posebno pri spopolnitvi podrasta v še stojećih starih sestojinah posvečati večjo pažnjo. Priporočljivo bi tuđi bilo, da se po končni sečnji nezadostno zgoščeni bukov mlaj spopolni z naglorastočimi listavci ali četinavci, kakor javorom, na vlažnih legah jesenom, jap. macesnom, duglazijo in tako vzgoji izrazito mešane sestojine s čim bolj dragocenimi lesnimi vrstami. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 36 <-- 36 --> PDF |
396 Obéi zbor Podružnice Ljubijana Sedanje stare bukove sestojine revirja Vurberškega ne kažejo ponekod tistih polnolesnih in dolgih debel, ki bi jih po obstoječih dobrih talnih razmerah morale imeti. Vzroke temu je iskati v nepravilni negi iz prejšnjih gospodarskih dob, v ka terih so potom prebiranja najlepša izsekali drevesa, ki bi se bila morala tako iz vzgojnih, kakor prirastnih ozirov ohraniti. Zato tuđi v teh gozdnih delih iz na ravne zasemenitve nastala, sedaj 40—60 letna bukovina, nima primerne gostoče in rasti, staro drevje pa je kratkodebelno, z močnimi rezkrečenimi krošnjami. po rabno le za drva, Mestoma zaostajajo bukove sestojine v rasti radi oslabelih tal, ki jih je po vzročilo premoćno izkoriščanje talne listne stelje v prejšnjih dobah, kakor v »Na miznem gozdu«, »Tičnici«, »Ciglenci«. Kjer so pa tla ohranila steljo, imajo pri. merno produktivnost, ki se vidi na visokoraslih, polnolesnih deblih in v lepo sklenjenih sestojinah. V preteklem gospodarskem desetletju so posećali vso pažnjo pravočasnemu in pravilnemu trebljenju mlađega lesa, ustavili, oziroma omejili so grabljemje sta lje in zasadili pravočasno golicave. Uspehe tega postopka kažejo obsežne današ nje čiste, smrekove in mešane smrekove in mecesnove kulture. Načeloma bode vzgajati v prihodnje le mešane sestojine, ne toliko radi vre menskih neprilik ki vsled ugodnih klimatičnih in terenskih razmer nimaju veii kega vpliva, temveč zato, da se ohrani talna produkcija in s tem omogoči večja donosnost gozda. Med škodljivci se je do sedaj opažalo le koreninsko glivo (Agaricus melleus] v sestojinah črnega bora, ki je mestoma uničila to kulturu. Poškodbe po žuželkah so tako neznatne, da ne pridejo v poštev. Pač pa se mora, kakor že ponovno navedeno, omeniti zle posledice, ki so nastale vsled grabljenja talne stelje. Povzročna škoda se z vrednostjo dobavljene stelje ne more kriti. V lovskem oziro kažejo vsi gozdni revirji v tem okraju običajno slabo stanje divjačine. V revirju Vurberškem je poleg srnjadi najti fazane, zajce, poljske jerebice in med škodljivo divjačino lisice, redko kune ter običajne ujede med pcrutnino. Mali obsegi tega samostalnega lovišča in slabo oskrbovana okoliška zakupna lovišča onemogočujejo vsak npredni razvoj lovstva. Ob zaključku pohoda se je predsednik podružnice zahvalil grofu Herbersteinu za vse, kar se je zborovalcem koristnega in podučnega nudilo povodom ekskurzije. Zborovalci so nato ogledali graščino Vurberk, ki je oddana v najem in kjer so si ruski zdravniki ustanovili sanatorij za bolne na pljučih. Ekskurzija je končala z zakuskom pri graščinski zidanci pod gradom, kjer se je izrekla zahvalna beseda vodji Heerbersteinove uprave in vsem činiteljem, ki -so skrbeli za prireditev in točno izvedbo spretno zasnovanega razporeda. [§X§3 |