DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 8 <-- 8 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih petih letih ni mogoče doseći, določi množino sečnje gozdarski ođdelelc pokrajinske uprave za Slovenjo, (sedaj velika župana ljubljanske odnosno mariborske oblasti). Gotove izjeme preko sečne osnove so pač še mogoče po čl. 15 uzakonjene min. naredbe z dne 20. maja 1922, Ur. 1. 22/4. iz 1. 1922, po min-strstvu za agrarno reformo sporazumno z ministrstvom za šume in rudnike, toda le tedaj, ako to zahtevajo važni javni interesi in če je to v prilog izvedbe agrarne reforme in kolonizacije. Predpisi agrarne reforme gredo še dalje. Tako predpisuje zakon z dne 28. 2. 1922, Ur. 1. štev. 404/123, da je nakazovati kurivo in stavbeni les interesentom agrarne reforme. Predpisuje, da je treba te potrebe kriti izrednega etata. Tuđi ta predpis nam kaže, da je v posestvih, ki sa pod udarom agrarne reforme, gospodariti vztrajno. Splošni predpisi agrarne reforme določajo, da so podvržena navedenim omejitvam vsaposestva nad 200 ha površine, račrmšr vse kultu-ie vrste. Torej so med njimi tuđi nekatera posestva, ki imajo već kmetijske zemlje a razmercma malo gozda Fiksirana pinskev ne dovoljuje nobenega prehoda med agrarne reforme prostimi posretvi 199 ha, ako n;maj > maksima poljoprivrede nad 75 ha, — in med udarjenimi, ki obsegajo že 200 ha in več. Tuđi se ne dela razlika med vrlo donosnimi v ravnini in na dobrih tleh ležeeimi posestvi in med visokogorskimi, ki so ob vttfetacijski meji. S tem nam je torej odkazana — četudi jako nedoločen;; meja — na katerih pos ´ .tvih bi imeli v z t v a j rt o gospodariti . # * * , , „A" Praksa nam kaže, da so gotove izjeme, v katerih je stroga letna vztrajnost ukoriščenja in donosa skoroda nemogoča. To ie slučaj .. posestvih, ki imajo preveč zrelega lesa in pri tstih, ki imajo premalo zrelega lesa. V prvem slučaju se bo moral vsaj v prvem desetletju letni etat zvišali, četudi bo poznejšo dobo zopct aianiš\ v drugem pa bo seveda narobe. Dalje je večkrat slučaj, da mamo mlajše sestoje, v katerih rasto stariprečuvci ali gruče starejšega drevja, ki ovirajo razvoj mladine. V takih slučajih je odstranitev starejšega drevja potrebna, četudi se protivi tako sekanje principu vztrajnega gospodarstva na doticnem posestvu, pač pa je opravičena raz vidik racionalnega gospodarstva. Baš to stališče je zavzelo lani ministrstvo za šume in rudnike o priliki nekega konkretnega slučaja. * * * Končno še nekoliko besedi o po s t o p k u, po katerern pristoina oblastva urejajo izvrševanje obstoječih predpisov in nadzor nad pravilnim. |