DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 7     <-- 7 -->        PDF

0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih


binskimi gozdi, občinskimi gozdi, itd. (Da je tuđi z gozdi, ki so v zaščiti
in s takimi, ki so v prepovedi, primerno ravnati, se razume — toda
to ne spada strogo v okvir te razprave). Sele leta 1920 izdana naredba
bivše deželne vlade za Slovenijo — uzakonjena leta 1922 (Ur. 1. štev.
383/1923) zahteva gospodarske osnove za gozde, ki so pod javno upravo
ali pod posebnim javnim nadzorstvom — sestavljene na principu vztrajnosti
— ; med te spadajo tuđi gozdi. ki so pod udarom agrarne tereforme.


V območjubivse Štajerske in Koroške so imeli sicer že prej specijalne
gozdne deželne predpise in sicer na Štajerskem vsled deželnega zakona
z dne 28. julija 1898, na Koroškem z dne 1. marca 1885.


V teh predpisih ni posebne določbe o vztrajnem gospodarstvu,
pač pa je rečeno, da se lahko sečnje mesto vsako leto, prijavijo z desetletnim
sečnim nacrtom.


Za Štajersko in Koroško citirana deželna zakona pa sta prenehala pri
nas veljati tedaj, ko so bili dotični predpisi s pravkar navedeno naredbo
bivše deželne vlade za Slovenijo izenačeni.


Posebni gozdni predpisi nam torej nalagajo, da v gotovih
posestvih gospodarimo po oblastveno odobrenih načrtih ali operatib. Ti
operati morajo biti sestavljeni za gotove kategorije gozdov na principu
strožje vztrajnosti, — kakor omenjeno za fideikomise, župne in druge
nadarbine. občinske gozde, in gozde pod javnim nadzorom, za obremenjene
gozde, itd. Operati za tište gozde, ki nišo podvrženi vztrajiemu
gospodarstvu, predvidevajo pač ukoriščenje na ta način, da so za 10 do
20 letno dobopritegnjeni v sečni nacrt večinoma dozoreli in dozorevajoči
gozdi — včasi tuđi kaki drugi — iz ozirov na tehnično pravilnejše ali
lažje gospodarenje itd. — v detajle se pač ne morem spuščati.


Umevno je, da se morajo gospodarski nacrti ozirati tuđi na varstvene
gozde, na gozde, ležeče v območju potokov hudournikov — in da je ukoriščanje
takih gozdov več ali manč omejeno, kakor pač lokalne prilike in
oblastno izdani predpisi dopuščajo.


Ražen predpisov gozdne zakonodaje smo doibili po prevratu še specijalne
predpise, ki jih narekuje agrarna reforma. V kolikor segajo v naše
gozdno gospodarstvo in utesnujejo posestnika in posestvo, naj omenim
predvsem sledeče:


Uzakonjena naredba z dne 28. 2. 1922, Ur. 1. 402 123. pravi v § 1:
V gozdih onih veleposestev, ki spadajo v smislu zakona o prepovedi odsvojitve
ali obremenitve veleposestev pod agrarno reformo, je vsaka sečnja
preko letnega etata prepovedana.


V gozdih brez normalne zaloge se mora letni etat zmanjšati v toliko,
da se v petih letih doseže normalna zaloga : kjer pa te normalne zaloge v