DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 4 <-- 4 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih navljal. Zato lahko povsod po Sloveniji opažamo, da prav mnogo kmetskih posestnikov svoj gozd prebiralno uživa. Prebiraliii način ukorišcanja jim namreč donaša v kratkih razdobjih dohodek, na katerega stalno računajo. Le v oddaljenih legah in tam, kjer je gozd popolnoma dozorel, ali pa tedaj, ako je posebna sila, mali posestnik poseka in ukoristi mnogo ali vse. kar ima — kar naenkrat. Ako je vse gozdno posestvo naenkrat ukoristil, je posledica temu, da mora iskati in najti dohodkov za nadaljno trajno vsakoletno preživljanje ali eksistenco drugod, ali v kmetiji, ali industriji, v podjetjih, z dninami ali drugače. Ker bo potreboval za domaće gospodarstvo včasi večjih množin porabnega in đrugega lesa, mu bo z izpraznjenim gozdom huda predla. Da se taki slučaji ne množe, skuša jih država omejiti s tem, da predpisuje v leta 1922 ozakonjeni naredbi o prijavi sečenj, da je treba dovoljenji tistemu, ki hoče posekati eno četrtino ali še več gozda, na vsem kmetijskem posestvu zrelega za posek. To je y Sloveniji tembolj potrebno, ker je većina gozdov v rokah maloposestnikov. Maloposestnik, ki ima izsekane gozde, je izgubil trdno podlago, moral bo poprijeti za razna dela, iti v tovarno ali si drugače kako pomagati do kruha. Njegove gozdne sečine seveda ne smejo ostati prazne, temveč jih bo zopet zasadil in nasadbo pozneje, kolikor potreba nanese, primerno izpopolnil. S tem bo zadostil tuđi predpisom, ki jih diktira gozdni zakon. To zadostitev imenuje gosp. proî. Dr. Ugrenović »produktivno potrajnost « ter jo zagovarja kot zadostno mero v zaščito vseh navadnih in neobremenjenih gozdov in gozdarstva. * * * V mislih sem imel došlej male posestnike. Poglejmo, kako je s srednje velikimi in z veleposestniki. Ostanimo najprej pri srednje velikih gozdnih posestnikih. Tu bi lahko razločeval med takimi, ki imajo poleg dohodkov od gozda tuđi druge dohodke, na pr. od poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva, živinoreje, kake poljedeljske industrije itd. in med takimi, kojih glavni eksistenčni faktor je samo gozd in ev. še gozdna industri.ia. Pri prvih eksistenca posestnika in posestva ne bo baš zelo trpela, četudi bi imel velik del gozda izsekan, odnosno z mladimi sestoji in kulturami obraščen, ker bo dotlej, da mu gozd zopet dozori (kar traja kakor znano dolga desetletja) lahko ali vsaj za silo živel od donosa drugih panog posestva. Ako pa ima posestnik ali mali graščak ne le živeti ampak kriti tuđi trajne izdatke za poslopja in event. izgube drugih gosp. panog, — le od |