DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 3 <-- 3 --> PDF |
Broj 7. „Šumarski List" Godina 50. O vztrajnem gospodarstvu v gozdih. (Predavanje ing. Antona Šivic-a na občnem zboru Podružnice J. Š. U. v Ptuju, dne 14. maja 1926.). Na dnevnem redu današnjega zborovanja je razpravljanje o »liberalizmu v šmarstvu«. Da je ta predmet prišel na dnevni red, je bil povod članek, ki ga je nedavno prinesel »Šumarski list«. Ne nameravam naštevati vsebine tega članka, tuđi ne teoretsko defininovati pojma — ki je mišljen z izrazom »liberalizem« temveč razpravljati o vztrajne m gospodarstvu v gozdih v tem smislu, kakor ga pojmuje naša dosedanja še vedno veljavna zakonodaja. Tekom razprave bom opozoril na razliko med smiselno vztrajnostjo gozdnega donosa in med liberalizmom v gozdarstvu, ki ne zahteva, da bi gozd prinašal ..^ doma vztrajnih dohodkov. * # * Da si more na primer vsakdanji živež zase in za družino sproti nabavljati na trgu, mora imeti trajne denarne dohodke, kdor ni zemljiški posestnik. Kdor pa ima te trajne denarne dohodke, mora imeti gotov minimalen kapital, kojega obresti mu tvorijo dotične potrebne in trajne dohodke. Tistega minimalnega kapitala se ne srne dotakniti, sicer bi se mu trajni dohodki zmanjšali, da ćelo ponehali bi ti dohodki, ako bi ta kapital docela porabil. Kdo pa ima kapital naložen? Kapitalisti ga imajo, ki živijo od ku ponov in obresti; industrijalci, ki so kapitale investirali; uradniki ga imajo ideelno, ker reprezentirajo njih studije, in delazmožnost neko stalno plačo, vzeto kot letno rento nekega latentnega kapitala. * * * S temi skromnimi navadnimi primeri pojasnil sem, da je treba imeti gotov kapital ali gotovo zalogo dobrin, blaga, denarne svote, od katerih je trajna eksistenca ali trajno preživljanje t r a j e n ob stanek mogoč in odvisen. Po tem splošnem uvodnem utemeljevanju trajnosti naj preidem na gozdne posestnike in gozdna posestva. Imam v mislih predvsem privatne gozde, ker je državnih v Sloveniji le malo in so isti itak urejeni po na čelih stroge vztrajnosti. * G o z d n i posestnik, ki ima družino, bo pazil na to, da bo imel od svojega gozda ako le mogoče t r a j e n užitek, če ne more drugače vsaj v toliko, kolikor se vsakoletne potrebščine drv za gorivo tiče. Ako pa vsakoletnega užitka ne more dobiti iz gozda, bo skrbel, da se mu bo do hodek vsaj v gotovi množini in po gotovih razdotojih čimvečkrat po . |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 4 <-- 4 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih navljal. Zato lahko povsod po Sloveniji opažamo, da prav mnogo kmetskih posestnikov svoj gozd prebiralno uživa. Prebiraliii način ukorišcanja jim namreč donaša v kratkih razdobjih dohodek, na katerega stalno računajo. Le v oddaljenih legah in tam, kjer je gozd popolnoma dozorel, ali pa tedaj, ako je posebna sila, mali posestnik poseka in ukoristi mnogo ali vse. kar ima — kar naenkrat. Ako je vse gozdno posestvo naenkrat ukoristil, je posledica temu, da mora iskati in najti dohodkov za nadaljno trajno vsakoletno preživljanje ali eksistenco drugod, ali v kmetiji, ali industriji, v podjetjih, z dninami ali drugače. Ker bo potreboval za domaće gospodarstvo včasi večjih množin porabnega in đrugega lesa, mu bo z izpraznjenim gozdom huda predla. Da se taki slučaji ne množe, skuša jih država omejiti s tem, da predpisuje v leta 1922 ozakonjeni naredbi o prijavi sečenj, da je treba dovoljenji tistemu, ki hoče posekati eno četrtino ali še več gozda, na vsem kmetijskem posestvu zrelega za posek. To je y Sloveniji tembolj potrebno, ker je većina gozdov v rokah maloposestnikov. Maloposestnik, ki ima izsekane gozde, je izgubil trdno podlago, moral bo poprijeti za razna dela, iti v tovarno ali si drugače kako pomagati do kruha. Njegove gozdne sečine seveda ne smejo ostati prazne, temveč jih bo zopet zasadil in nasadbo pozneje, kolikor potreba nanese, primerno izpopolnil. S tem bo zadostil tuđi predpisom, ki jih diktira gozdni zakon. To zadostitev imenuje gosp. proî. Dr. Ugrenović »produktivno potrajnost « ter jo zagovarja kot zadostno mero v zaščito vseh navadnih in neobremenjenih gozdov in gozdarstva. * * * V mislih sem imel došlej male posestnike. Poglejmo, kako je s srednje velikimi in z veleposestniki. Ostanimo najprej pri srednje velikih gozdnih posestnikih. Tu bi lahko razločeval med takimi, ki imajo poleg dohodkov od gozda tuđi druge dohodke, na pr. od poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva, živinoreje, kake poljedeljske industrije itd. in med takimi, kojih glavni eksistenčni faktor je samo gozd in ev. še gozdna industri.ia. Pri prvih eksistenca posestnika in posestva ne bo baš zelo trpela, četudi bi imel velik del gozda izsekan, odnosno z mladimi sestoji in kulturami obraščen, ker bo dotlej, da mu gozd zopet dozori (kar traja kakor znano dolga desetletja) lahko ali vsaj za silo živel od donosa drugih panog posestva. Ako pa ima posestnik ali mali graščak ne le živeti ampak kriti tuđi trajne izdatke za poslopja in event. izgube drugih gosp. panog, — le od |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 5 <-- 5 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih gozda samega, !bo moral pač istega tako urediti, da ne bo prišel ves gozd naenkrat do ukoriščanja, temveč le manjši kompleksi v gotovih redno ponavljaj očih se presledkih. Moral bo torej periodično vztrajno gospodariti. Ako pa je posestvo dovolj obširno, je pač najbolj umestno, da se ] etno vztrajn o uporišča četudi ne priđe pri tem vsako leto enako velika masa do užitka. Velikost mase bo največ odvisna od tega, koliko zre- Jih ali vsaj dozorevajočih sestojev ima na posestvu v zalogi Tu so možni raznovrstni slučaji. Poznam, gozdna srednje velika posestva, ki so bila svojčas v veiikem «obsegu izsekana v presledku kratkih par let. Obširne gol jave so sicer pogozdiii, nasadbe so dcfbro uspele in dorasle v mlade sestoje ter imajo sedaj debelino drogovja. Manjši del sestojev, posebno bukovih, ki takrat ni bil izsekan, so sicer po malem od leta do leta izkoriščali, vendar bo iudi ta kmalu porabljen. Kaj bo potem? Vzdrževanja sicer ne potrebnega, ogromnega graščinskega poslopja in drugih izdatkov ni mogoče več pokriti, posojilo najemati dotlej, da bodo gozdni sestoji zreli za ukoristitev, ne kaže radi visokih posojilnih obresti, ki se ne dado pokriti z n i z k i m obrestovanjem gozdnega kaptala. Ne bo drugega izhoda, kakor prodati graščino z gozdi vred Kako pa kupee? Ta zahteva navadno, da se mu kupnina obrestuje. Ako je denar izposodil, zahteval bo visoke rente, da krije oibresti in vrača polagoma po obveznosti posojilo. Kako naj to napravi? Ali mora sekati drogovje — kar ni racionalno in tuđi malo izda in je ćelo nesmiselno — ali pa najti drugače izhoda iz zagate, ki ni drugega, nego parcelacija gozdov ter njih razprodaja, dočim so graščinska poslopja, pristave in pritikline itd. obsojeni, da propadejo. Pri razprodaji se bo seveda skušalo najprej oddati nearondirane komplekse, kojih izkupilo sicer more zavleči, ne pa preprečiti razpada posestva. Pri razprodaji pridejo razparcelirani gozdi v roke manjših, toda večinoma imovitejših posestnikov, šibkejši pa ne morejo kupiti ničesar, ker ne morejo plačati. Preliberalna potrajnost more torej srednja gozdna posestva in njih posestnike včasi popolnoma upropastiti. * * * Kako pa je z v e č j i m i i n z veleposestvi? Pri teh se je — največ iz tehniških ozirov ali pa po vzorcu fideiko misov, dalje vsled testamentamih določb bivših, davno preminulih posestnikov in iz drugih ozirov — ustanovilo vztrajno gospodarjenje. |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 6 <-- 6 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih Vsakoletno ukoriščanje je zagotovilo lastnim in drugim okoliškim žagam in drugim lesnim podjetjem vsakoletni trajni obrat, okoličanom pa tuđi trajne zaslužke pri sečnji lesa, vožnji lesa do žage, transportu lesnih izdelkov do železnice itd. Ako bi se način takega gospodarjenja izprevrgel in bi veleposestva prišla v roke takih spekulantov, ki jih hočejo v kratki dobi izsekati in les naenkrat vnovčiti, potem je s takim postupanjem uničena možnost traj nega zaslužka prebivalcev vse okolice, ki so na dotično veleposestvo deset in stoletja navezani in ki se upravičeno lahko zoperstavijo takemu načinu črpanja narodno-gospodarskega premoženja — ravnotako, kakor bi se smeli upreti prebivalci kakega zdravilišča, ako bi prišel kdo in bi jim s takojšnjirn popolnim posekom parkov in bližnje okolice izpremenil leto višče v puščoben kraj. Pri vpeljavi takozvane liberalne vztrajnosti na veleposestvih bi se morale demontirati žage in druge industrijske naprave, okoliški kmetje bi morali prodati del vprežne živine, ki bi je ne rabili več, obubožali bi in iti bi morali v mesta, da si zaslužijo vsakdanji kruh, kjer ga tuđi ni vseiej lahko dobiti. Da se taki izrodki, ki jih občuti širša okolica dotičnih veleposestev, ne pojavljajo, predpisuje gozdna oblast gospodar jen je po gotovom na crtu, ki ga izdela veleposesrnik, prilagodivši ga po eni strani svojim last nim gospodarskim prilikam in potrebam, po drugi strani pa javnim oz: rom in gozdorejskim odnošajem. * * * Toliko sem hotel povedati o vztrajnem gozdnem gospodarstvu z ozirom na čisto prirodne gospodarske motive, torej na smernice, po katerih se, kolikor more, ravna vsak dober in previđen gospodar sam. Poleg gole gospodarske strani se pa imamo ozirati tuđi na določiia. ki jih obsegajo pri nas obstoječi zakoni . V tem pogledu moram poudariti, da so se med prevratom nekoliko razlikovali gozdarski predpisi na bivšem Kranjskem od detajlnih predpisov, ki sta jih imeli današnjo Slovenijo deloma tvoreći del bivše štajerske in manjši del bivše Koroške. Na bivšem Kranjskem nismo imeli detajlnih deželnih gozdnopolicijskih predpisov o prijavi sečenj, temveč so veljal´ samo predpisi znanega drž. gozd. zakona z leta 1852 (drž. zak. štev. 250), ki so se po pristojni oblasti smotreno izvajali. Vztraino gospodarstvo, zasigurano z oblastveno potrjenimi gospodarskimi osnovami, je bilo predpisano po gozdnem zakonu samo v . nih gozdih. ki so bili obremenjem s servituti — in teh je bilo malo. Vsled drugih specijalnih predpisov in določb je bilo vztrajno gospodariti tuđi s fideikomisi, verskim zakladom, nadat |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 7 <-- 7 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih binskimi gozdi, občinskimi gozdi, itd. (Da je tuđi z gozdi, ki so v zaščiti in s takimi, ki so v prepovedi, primerno ravnati, se razume — toda to ne spada strogo v okvir te razprave). Sele leta 1920 izdana naredba bivše deželne vlade za Slovenijo — uzakonjena leta 1922 (Ur. 1. štev. 383/1923) zahteva gospodarske osnove za gozde, ki so pod javno upravo ali pod posebnim javnim nadzorstvom — sestavljene na principu vztrajnosti — ; med te spadajo tuđi gozdi. ki so pod udarom agrarne tereforme. V območjubivse Štajerske in Koroške so imeli sicer že prej specijalne gozdne deželne predpise in sicer na Štajerskem vsled deželnega zakona z dne 28. julija 1898, na Koroškem z dne 1. marca 1885. V teh predpisih ni posebne določbe o vztrajnem gospodarstvu, pač pa je rečeno, da se lahko sečnje mesto vsako leto, prijavijo z desetletnim sečnim nacrtom. Za Štajersko in Koroško citirana deželna zakona pa sta prenehala pri nas veljati tedaj, ko so bili dotični predpisi s pravkar navedeno naredbo bivše deželne vlade za Slovenijo izenačeni. Posebni gozdni predpisi nam torej nalagajo, da v gotovih posestvih gospodarimo po oblastveno odobrenih načrtih ali operatib. Ti operati morajo biti sestavljeni za gotove kategorije gozdov na principu strožje vztrajnosti, — kakor omenjeno za fideikomise, župne in druge nadarbine. občinske gozde, in gozde pod javnim nadzorom, za obremenjene gozde, itd. Operati za tište gozde, ki nišo podvrženi vztrajiemu gospodarstvu, predvidevajo pač ukoriščenje na ta način, da so za 10 do 20 letno dobopritegnjeni v sečni nacrt večinoma dozoreli in dozorevajoči gozdi — včasi tuđi kaki drugi — iz ozirov na tehnično pravilnejše ali lažje gospodarenje itd. — v detajle se pač ne morem spuščati. Umevno je, da se morajo gospodarski nacrti ozirati tuđi na varstvene gozde, na gozde, ležeče v območju potokov hudournikov — in da je ukoriščanje takih gozdov več ali manč omejeno, kakor pač lokalne prilike in oblastno izdani predpisi dopuščajo. Ražen predpisov gozdne zakonodaje smo doibili po prevratu še specijalne predpise, ki jih narekuje agrarna reforma. V kolikor segajo v naše gozdno gospodarstvo in utesnujejo posestnika in posestvo, naj omenim predvsem sledeče: Uzakonjena naredba z dne 28. 2. 1922, Ur. 1. 402 123. pravi v § 1: V gozdih onih veleposestev, ki spadajo v smislu zakona o prepovedi odsvojitve ali obremenitve veleposestev pod agrarno reformo, je vsaka sečnja preko letnega etata prepovedana. V gozdih brez normalne zaloge se mora letni etat zmanjšati v toliko, da se v petih letih doseže normalna zaloga : kjer pa te normalne zaloge v |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 8 <-- 8 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih petih letih ni mogoče doseći, določi množino sečnje gozdarski ođdelelc pokrajinske uprave za Slovenjo, (sedaj velika župana ljubljanske odnosno mariborske oblasti). Gotove izjeme preko sečne osnove so pač še mogoče po čl. 15 uzakonjene min. naredbe z dne 20. maja 1922, Ur. 1. 22/4. iz 1. 1922, po min-strstvu za agrarno reformo sporazumno z ministrstvom za šume in rudnike, toda le tedaj, ako to zahtevajo važni javni interesi in če je to v prilog izvedbe agrarne reforme in kolonizacije. Predpisi agrarne reforme gredo še dalje. Tako predpisuje zakon z dne 28. 2. 1922, Ur. 1. štev. 404/123, da je nakazovati kurivo in stavbeni les interesentom agrarne reforme. Predpisuje, da je treba te potrebe kriti izrednega etata. Tuđi ta predpis nam kaže, da je v posestvih, ki sa pod udarom agrarne reforme, gospodariti vztrajno. Splošni predpisi agrarne reforme določajo, da so podvržena navedenim omejitvam vsaposestva nad 200 ha površine, račrmšr vse kultu-ie vrste. Torej so med njimi tuđi nekatera posestva, ki imajo već kmetijske zemlje a razmercma malo gozda Fiksirana pinskev ne dovoljuje nobenega prehoda med agrarne reforme prostimi posretvi 199 ha, ako n;maj > maksima poljoprivrede nad 75 ha, — in med udarjenimi, ki obsegajo že 200 ha in več. Tuđi se ne dela razlika med vrlo donosnimi v ravnini in na dobrih tleh ležeeimi posestvi in med visokogorskimi, ki so ob vttfetacijski meji. S tem nam je torej odkazana — četudi jako nedoločen;; meja — na katerih pos ´ .tvih bi imeli v z t v a j rt o gospodariti . # * * , , „A" Praksa nam kaže, da so gotove izjeme, v katerih je stroga letna vztrajnost ukoriščenja in donosa skoroda nemogoča. To ie slučaj .. posestvih, ki imajo preveč zrelega lesa in pri tstih, ki imajo premalo zrelega lesa. V prvem slučaju se bo moral vsaj v prvem desetletju letni etat zvišali, četudi bo poznejšo dobo zopct aianiš\ v drugem pa bo seveda narobe. Dalje je večkrat slučaj, da mamo mlajše sestoje, v katerih rasto stariprečuvci ali gruče starejšega drevja, ki ovirajo razvoj mladine. V takih slučajih je odstranitev starejšega drevja potrebna, četudi se protivi tako sekanje principu vztrajnega gospodarstva na doticnem posestvu, pač pa je opravičena raz vidik racionalnega gospodarstva. Baš to stališče je zavzelo lani ministrstvo za šume in rudnike o priliki nekega konkretnega slučaja. * * * Končno še nekoliko besedi o po s t o p k u, po katerern pristoina oblastva urejajo izvrševanje obstoječih predpisov in nadzor nad pravilnim. |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 9 <-- 9 --> PDF |
0 vztrajnom gospodarstvu v gozdih izvrševanjem. Stvar sicer ne spada strogo v okvir današnje razprave, vendar bo zanimala ne te državnega šumarja, temveč tuđi prizadeftga lastnika posestva, odnosno njegovega gozdnega upravitelja. Znano je, da je treba v Sloveniji sečnje od gotovega obsega dalje pribavljati. Znano je ludi, da sečenj, ki se izvršujejo točno po nacrtu, odobrenem po pristojnem gozdnem oblastvu, za dobo največ deset let, ni treba prijavljivati. Postopek, ki je predpisan po prijavljeni sečnji, je opisan v § 8, 9 in 10, ter 11 dotične že citrane naredbe, uzakonjene 28. II. 1922, Ur. 1. štev. 383-116 — iz 1. 1922 in je precej enostaven. Gre pa dalje za postopek v slučajih, ko se predloži v odobritev opérât ali gospodarski nacrt, kojega cilj je določitev sečnega etata za prihodnjih deset —event. dvajset let. Presojo takih elaboratov poveri I. inštančno oblastvo (t. j . sreski poglavar) običajno dvema šumarskima strokov^ njakoma, ki predlagata po izvršeni poizvedbi in obravnavi s prizadetim posestnikom, odnosno z njegovim upraviteljem, primerno odločbo odnosno odobrenje ali tuđi potrebno premeno, restringiranje itd. Ozirati se je pri tem tuđi na agrarnorefomne predpise, predvsem na vztrajnost gozdne produkcije s posebnim ozirom na odnošaje, obstojece v okolišu dotičnega, pod udarom agrarne reforme stojećega posestva. Kadar bi etat presegal vztrajno gospodarstvo in torej ne bi odgovarjal rednemu donosu ali z drugimi besedami — prirastku, ki ga daje normalna zaloga lesa ali temeljna substanca, mora takšen etat, ki ga je v operatu in v mnenju strokovnih izvedencev primerno utemeljiti, dobiti po prej opisanih rjre-.ipis´h odobrenje II. instance, to je velikega župana Tu je možno dvoje vrst postopanja in sicer: Dotične, na temelju poizvedbe dognane, ugotovitve in predloge je predložiti II. instanci v presojo, odnosno odobritev, — kar se je doslej prakticiralo pri ljubljanski oblasti, ali pa postopek, ki je ta, da vso zadevo od konca do kraja obravnava in tuđi komisijonira II. instanca, kakor postopa na pr. mariborska oblast. Vprašanje je, kaj je pravilnejše. V obeh slučajih je dopustna pritož ba na ministrstvo za šume in rudnike, ki je v tem pogledu druga in zad nja administrativna instanca. V onih primerih pa, kjer odloča I. instanca — in ne gre za sečnje iz ven rednega etata, — je pritožbena instanca veliki župan, zoper kojega iazsodbo po admm´strativni poti ni nadalnje pritoz.be. Mogoče je zopfi administrativno drugoinštančrio razsodbo velikega župana vložiti le še tožbo pri upravnem sodišču v Celju, zoper razsodbo ministrstva pa tožbo pri državnem svetu v Beogradu. Presoja o pravilnosti sečnje je teoretično in praktično olajšana pov sod, kjer imajo gospodarsko osnovo. Čim točnejša in detajliranejsa je |
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 10 <-- 10 --> PDF |
O vztrajnem gospodarstvu v gozdih osnova, tem lažji je preudarek in pregled. Težko pa je ugotoviti redni etat tam, kjer nimajo elaboratov, kjer imajo le nekaj površnih podatkov ali ćelo nič. Posebno v območju ljubljanske oblasti je mnogo takih posestev. Najtežje in naravnost mučno pa je za oblast postopanje, ako je posestvo prešlo v roke spekulativnega kupca, ki mu ni ležeče na obstanku posestva, temveč le na tem. kako bi vse gozdne sestojine čimprej vnovč´l, človeka, ki se ne ozira na obstoječe predpise, ne na okolico, ne na potrebe ljudstva, lokalne industrije, delavstva itd. » * * Sklepajoč svoja izvajanja prihajam do sledečega zaključka: a) Gozdni maloposestnik ne more na mali ploskvi strogo vztrajnogospodariti, ker je odvisen ne le od slučajne gozdne vzrasti, drevesne vrste itd., temveč tuđi od raznih drugih faktorjev, ki vplivajo na njegovo kmetijsko gospodarstvo. Zato se od njega zahteva le to, kar mu predpisuje gozdni zakon (na pr. prebiranje v zaščitenih gozdih, pogozditev posekanih ploskev v zakonitih rokih, ohranitev gotove množine dozorevajočega lesa radi eksistenčne možnosti domačije, i. t. d.). b) Veleposestniki in dotični manjši posestni k i, ki jih vežejo predpisi agrarne reforme, morajo vztrajno go spodariti, ako niso dane utemeljene, iz ozirov na racionalno gozdorejo potrebne, po pristojni oblasti dovoljene izjeme. c) Tišti srednji posestniki, ki niso prisiljeni vztrajno g) spodariti, naj se čimbolj približujejo principu vztrajnosti, ker je od njega v veliki meri odvisen obstanek posestva, odnosno dobrobit njih poton cev. Nikakor pa ne gree, da bi ukoriščali gozde neracijonalno(na pr. pre zgodaj sekali popolnoma mlade sestoje itd). d) Dotična posestva, ki so vezana na specijalne predpise, kakor so îideikomisi, ustanove, župne in druge nadarbine, verski zakb i, občine, zadruge, rudniki, s servitutami obremenjeni gozdi, itd., se mora jo po dotičnih vztrajnostnih predpisih ravnati. * * * Sicer pa previdnega, razumnega in dobrega gospodar ja ni treba siliti k vztiajnemu gospodarstvu, ker sam ve, kaj je prav in je sam najbolje čuval svoje in svojcev gozdno premoženje, naj so obstojaH predpisi gozdnih zakonov in agrarne reforme ali ne. Sur la exploitation forestiere a rendement soutenu. Rédaction. |