DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 7     <-- 7 -->        PDF

Izenačenje lovskih predpisov «99


.´;.... . .,..
.,:; - , . ´ | .´1 : ;:. ;


Ing. Anton Šivic :


Alije izenačenje lovskih predpisov potrebno?´11


(S posebnim ozirom na stanje v Sloveniji.)


I.
Začnem na] najprej pri razmerah v Sloveniji, kjer snio prevzeli ob


prevratu deloma razn o ličn e lovske zakone, naredbe in predpise


in sicer:


ćelo vrsto izza posameznih let izvirajočih cesarskih patentov, mi


nist. ukazov in deželnih zakonov zaobmočje bivšeKranjske;


enoten deželni lovski zakon za obinočje bivše Štajerske


z izvršilnimi naredbami in manjšimi dodatnimi naredbami;
enoten deželni lovski zakon za območje bivše Koroške z izvršilnimi
in dodatnimi naredbami;
ogrski lovski zakon za območje Prekmurja i n M e d j imurja.


Ražen lovskih predpisov prihajajo v zvezi z izvrševanjem lova v po


štev še razni drugi zakoni in pravilniki, minist. ukazi, itd., ki se nava


jajo pozneje na drugem mestu tega spisa.


i Pri tolikšni množini lovskih predpisov je službeno poslovanje v


razmeroma ne velikem teritoriju Slovenije precej komplicirano in je


bila uprava brez primernega izenačenja zelo otežkočena.


Prva potreba, da se izenačijo posamezni predpisi je nastala, ko so
se začele urejati poprevratne razmere in je bilo treba odpraviti težkoče
ki so obstojalel. 1919 glede iovskih kart,različnih za,Kranjsko, Štajersko,,
Koroško inOgrsko,— katerih deli tvorijo današnjo Slovenijo. Da
.. leto 1920 ni, bilo treba tiskati in izdati četvero različnih vrst lovskih
kart, smo takrat predpise p, 1 o v ski h k a r t a h enostavno . iz e n.čili.
Ker pa so bila tuđi določila o p r e p o v e d an e m . o v skera
času,. :. vsakj navedenih bivših, dežej drugaična, treba je bilo twdi ta
dc^očjla i.z e .; a č it, i s in^i^tisoiti tudj na hrbet izenačene lovske karle.


itgoid^fi^p^je^jj^^^çl^n^^d^g^gjn^^Tiet, resoluçij ,in..pozi..1.*
..$...)^kfafeia-,E>ežeJnas vjaçia.:za;;§lpvenijp: dala. sestaviti.po


svojem (jozdarsk´em oddelku. besedilo za naredbi´, ki sta ižsli v Urad


´) Primerjaj razpravo ,-jng. A. 8 vica : .,?roučav%i^§ |o^t^.´,..^. kraij.j-v.ip;´
objavljeno v „Lovcu" 1. \9..... *i»»oJ« V 09(|.«{4. 9} H&WI St ibuJ ( -´




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 8     <-- 8 -->        PDF

fiE Izenačenje îovskih predpisov


nem listu in sicer dne 6. decembra 1919., Ur. !. štev. 784 (z dostavkom
2 dne 10. decembra 1920., Ur. 1. štev. 469) in naredba z dne 22. decembra
1919., Ur. !. štev. 826 (z dostavkom z dne !0. januarja 1920., Ur. 1.
štev. 25). Obe naredbi sta bili leta 1922 itzakonjeni.


Da se olajša uradovanje in da bodo lovci, ki prebivajo na bivših»
sedaj ne već obstoječih d e ž e 1 n i h mejah lažje obvladali lovske zakonite
predpise, se je gozdarski oddelek takratne Pokrajinske uprave za
Slovenijo že začetkom leta 1921 bavil z namero, da izenači za teritorij
Slovenije po možnost i vse obstoječe lovske predpise ter da
sestavi, zaslišavši poprej interesovane faktorje in njihove zastopnike:
Pokrajinski oddelek za kmetijstvo, Slov. lovsko društvo, Kmetijsko družbo
za Slovenijo, Muzejskega društva odsek za varstvo prirode, modern
in danim razmeram prikladen lovski zakon za o b m o č j e vse SI o-
v e n i j e.


II. —,
Ko se je bilo v I. poglavju označeno delo baš pričelo, je prišla od


redba ministrstva za šume in rudnike iz Beograda, ki je zahtevala, fia


naj se čimprej pribavi material za nacrt o k v i r n e g a iovskeg a


zakona, primernega za o b m o č j e vse države. Tej odredbi se


e Gozdarski cddelek ta´koj odzval je poslal jeseni 1921 osnutek´)/ za


t.:k zakon, ki se je sestavil sporazumno z gori navedenimi faktorji, ter


se je prilagodil načelom Vidovdanske ustave. Tuđi nckatere druge po


krajine so predložile osnutke.


Ne ozirajoč se mnogo na te osnutke je posebna komisija v ministr


stvu za šume in rudnike leta 1922 izdelala poseben načert,H) ki pa ....


za podlago našga zakupnega sistema, temveč načelo prostega lova, ka


kršno je bilo in je v ozemlju prejšnje Srbije, ki pa ne omogoča racio


ralnega lovstva.


Proti izvedbi nači ta te komisije se je kmalu dvignil velik odpc-r a.


raznih krajev ozemlja izven bivše Srbije. Posebne resolucije so sivkn;li


na v to svrho sklicanih sejah: »Hrvatsko društvo za gajenje lova i ribo


lova« v Zagrebu dne 15. iebruarja 1922, »Slovensko lovsko društvo« v


Ljubljani dne 28. marca 1922 in istega meseca tuđi »Jugosloveusko šu


marsko udruženje«.


Vsa akcija je nato zastala, vendar pa se je skušalo doseći sporazum,


da bi se mogel ustvariti primeren nacrt za okvir lovskega zakona v drža


vi ter se je šio pri tem tako daleč, da se koncedira krajem, ki imaju prosti


lov, da istega obdrže, dokler nišo tam, odnosno v posameznih srezih


») Osnutek je natisnjem v „Lovcu" v članku, navedenem na naslovni stran


tega spisa v opazki pod crto.


") Tuđi ta nacrt je objavljen v «Lovcu" istotam.




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 9     <-- 9 -->        PDF

Izenačenje lovskih predpieoir


in oblastih dotičnih krajev dani pogoji, ki bi omogočih podlago, da
preidejo tuđi tam do zakupnega sistema.


Začetkom leta 1925 se je pričelo ministrstvo za šume in rudnike
ponovno baviti s predmetom jn kabinet minist rstva je nekoliko preuredi!
in glede na razmere predelal osnutek, ki je bil došel svojčas iz Slovenije.
Želei je oživotvoriti akcijo radi izenačenja lovskili predpisov p -sebno
v svrho vnapredenja lovstva v krajih, kjer je isto skoro propadlo.


. V to svrho je bilo treba omogočiti, da se prizadet´ krogi se/:ianijo
z.okvirnim osnutkom. Treba je bilo sestaviti primerno obrazloženje,
poleg tega pa tuđi pokazati vzorec, ki naj pove, kako si je predstavljati
detaljne lovske zakone, to je: »Oblastne uredbe« ter pravilnike in v olaj


-.... poslovanja upravnim uradom (sreskim poglavarje/r;) potiebne
obtazce, kakor so na primer: Pravilnik za dražbo ebimskega lova in za
zakupne pogodbe z obrazci za razglas in za zapisnik o dražbi lova, za
zakupne pogodbe za lovske osredke; pravilnik glede tarife za uradne
stroške razsodišč in za povračilo škode po lovu in po divjačiin z obrazci
za zapisnik razsodišča, zapisnik za razprave in razsodbo, za odpra....
razsodbe itd; — praviinik glede katastra lovišc z obrazci za kat ister
občinskih, samosvojih loviše, ter razni statistični ubr.-´Zti, itd., itd.
Skratka, treba je bilo pribavit, substrat za uvedbo akcije, ki ie oila zamišljena
tako, da minstrstvo raspošlje posame´irm lovskim udruženjem
ali društvom najprej okvirni osnutek in obrazloženje v izjavo ter
štavljenje izmenjevalnih ali dopolnilnih predologov. Nato bi se bil v centrali
skušal urediti osnutek, ki bi po možnosti uposteva! glavne, po lovskih
društvih doprinešene, posebno pa soglašajoče nredioge.


Po tem, konkretizovanem osnutku bi se že lahko v e*rttrali sami
primerno preuredili detalji, t. j . uzorci za oblastne uredbe, pravilnike in
drugo, nato pa bi se tuđi vse to poslalo lovskim udruženjem, da izrazijo
svoje mnenje tuđi glede ten, detajlnih predpisov.


Na ta način bi se izoblikoval operat, ki bi se mogel končno predložiti
parlamentu.


Ker je bilo treba, da nekdo takoj, to je tekom kratkih par tednov, sestavi
in uredi material, ki naj služi opisani nameri, je kabinet ministrov
ukazal piscu teh vrstic, da pribavi vse potrebno. Slednji se je, kolikor
so mu dopuščali redni službeni posli, takoj lotil dela in dal izdelke pregledati
g. dr. T. Pri sestavi nacrta za oblastne uredbe in pravilnike je
upošteval velik del besedila iz osnutka deželnega zakona .. bivšo deželo
Kranjsko.4)


") Leta 1915 je bil sankcioniran enoten lovski zakon za Kranjsko. Zaradi
vojnih razmer pa ta zakon ni bil razglašen v deželnem zakoniku in zatorej ni
stopi! v veljavo.




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 10     <-- 10 -->        PDF

162 IzensKenje lovskih predpisoy


Ko je bil pribavljen omenjeni matmal, so prejei.i posant znaNovska
udruženja od ministrstva najpoprej okvirni osnutek in obrazlože
nje, da se izrazijo, kakor že gori opisano. Obveščeno je bv?< . tuđi Jugoslovensko
šumarsko udruženje, dočim je od kmetijskin korporaoj bilo
povabljeno menda samo »Gospodarsko društvo« v Zag-ebti. c´a se izjavi.


Vendar pa doslej ni uspelo, spraviti akcijo v pravi rek. Nasprotno.
Jugoslovensko šumarsko udruženje je sprejelo povodom glavne skupštine
v Dubrovniku dne 15. septembra 1925. na predlog svoje lovne sekcije
zaključek,5) da naj se zaenkrat opusti forsiranje pred´oga " novem lovskem
zakonu in sicer glede na to, da je kongres loviev v Zagrebu d;ie


10. septembra 1925 izjavil, da v poecmih pokrajin.m obstoječi lovski
zakoni za sedaj odgovarjajo svojim svrhom. Treba je !e, Ja se isti strogo
izvajajo.
III.
Pokrajinska uprava v Sloveniji je likvidirana; po zakoni; o .>hči
upravi in o podeli zemlje na oblasti sta bili ustanovljeni »Ljubljanska;
in »Mariborska« oblast.


K ljubljanski oblasti spadajo :
Večji del bivše kronovine Kranjske , v koiiko>- ni pripadni Italiji
(postonjski srez, velik del logaškega in mali del kranjskega in radovljiškega
sreza) ter mariborski oblasti (krajevne občine Trojane, Špitalič
in Motnik);
od Korošk e občina Jezersko (sedaj v območju krah^kegâ
sreza) ;


od bivše Štajerske pa sreza Laško in Brezice ;


srez Kastav , (dodeljen ljubljanski oblasti vsled zakona o K´df´ii


zemlje na oblasti in sklepa ministrskega sveta z dne 19. avgusta 1924).


V ljubljanski oblasti veljajo torej za sreze: < ´


A) Radovljica, Kranj (izvzemši občino Jezersko), Kamnik, Ldgktec,
Ljubljana, Kocevlje, Črnonielj, Novo mesto, Litija, Krško, sledeći lovski
predpisi (ces. patenti, zakoni, naredbe in tako dalje): « ´


Ces. Patent z dne 28. februarja 1786., o lovstvu in tatinskem lovu. (Ta ceš.
patent je bit s ; po´žhejšimi (specialnimi) zakoni deloma modificiran in je torej1 Se
v posarrieznrti določilHt se većino veljavëri.)´ ,!.;: ´ I>;V0t

(* ojfeine i *î´ o\ây


Ces. Patent z dne 7. marca 1819., drž. avstr. zak. štev. 154, ki urëja IZTTS«ranje
lovske,; pravice. (Qetoma.;iz.premeajetr srpoznejeje navedenim;: min, ukazom
zdnfc-fcS, đece.bM^85a.,!.;drž* avstr......,.ste«?.! 257.>iCr:,j;r ,.;. .. y^fy,,i.iiijfjov


:-.--»):GltT´str. «93: „Štiuiarskega lista!´ 1. 1925.,,: ., ,; ´;;,; . %.$>**




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 11     <-- 11 -->        PDF

Izenačenje lovskih predpisov 168


Ukaz min, za notranje zadeve z dne 31. julija 1849., drž. avstr. zak. štev
342, ki podaja nekatera pojasnila k ces. patentu z dne 7. marca 1849.,, (deloma
izpremenjen s pozneje navedenim min. ukazom z dne 15. decembra 1852., drž.
avstr. zak. štev. 257.)


Ukaz min. za notranje zadeve z dne 10. septembra 1849., drž. avstr. zak.
štev. 386, ki pojasnjuje ces. patent z dne 7. marca 1849.


Ukaz min. za notranje zadeve z dne 15. decembra 1852. drž. avstr zak
štev. 257, o uživanju lovske pravice.


Zakon z dne 27. septembra 1887., dežel. zak. štev. 27 za Kranjsko, s katerrm
se prenarejajo nekatera zakonita določila o izvrševanju lovske pravice.


Zakon z dne 17. aprila 1884., dežel. zak. štev. 9 za Kranjsko, s katerim se
uvajajo lovske karte za Kranjsko deloma izpremenjen z zakonom z dne 10.
decembra 1899., dežel. zak. za Kranjsko štev. 2 .. 1900, in z naredbo deželne
vlade za Slovenijo z dne 6. decembra 1919., štev. 784 Ur. 1., in 10. decembra
1920., štev. 469 Ur. 1, ki je bila deloma izpremenjena, ko je bila zakononjena
dne 28. februarja 1922., štev. 419 Ur. 1.


Zakon z dne 19. maja 1889., dežel. zak. štev. 12 za Kranjsko, o povračilu
škode po lovu in po divjačini.


Uzakonjena naredba z dne 28. februarja ´922., štev. 378 Ur. 1. s katerim se
izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času v območju pokrajinske uprave
za Slove lijo z dne 22. decembra 1919., štev. 826 Ur. 1. z dopolnilom z dne 10
januarja 1920., štev. 25 Ur. 1.)


B) Za občino Jezersko v Kranjskem srezu:


Zakon z dne 4. avgusta 1902., dežel. zak. štev. 15 .. 1903., s katerim se je
izdal lovski zakon za Koroško. Glede lovskih kart in prepovedanega lovskega časa
je deloma izpremenjen z zakoni iz leta 1922., odnosno prejšnimi naredbami dežeJae
vlade za Slovenijo, navedenimi med zakoni zgoraj pri A.)


Izvršilne naredbe: 10. maja i903., dež. zak. štev. 16; 10. maja 1903., dež.
zak. štev. 17; razglas dež. vlade za Koroško z dne 10. maja 1903, dež. zak. štev.
18; 10. maja 1t03., dež. zak. štev. 19; 10. maja 1903., dež. zak. štev. 20.


Dodatne naredbe: min. za zemljedelstvo z dne 16. januarja 1908., štev. 2261.,
glede samolastnega lova in z dne 13. januarja 1910., dež zak. štev. 5, glede
divjega kozla.


.´:".´.´.´ : 3 1(1 . b < fc>


. Ç) Za sreza Laško in Brežiee:


Zakon z dne 21. septembra 1906., dežel. zak. štev. . exl907., s katerim se
je za Štajersko izdal lovski zakon.j


.. .„j-Izvršiine naredbe: ,26«,; marca 1907.,- dežel. ...: štev. ;18;(26. marca; 1907:,
šijev, J9.J.26. niarca ,1§07., „dež- zak- šte.v..,2Q´ ;; 26. ,m.ar.çav,> 1907,,, dež. zek< .štev_, 21^
" Délria ižpTememba´ j´e bilu qdrejena ž naredbo* ž´*dne´7. olftobrâ, išl?.. dež,-
Zaltrštev. 42. ´ i-(A I^OÎ nq - ,..#1. ,«... ,Ol8Wn OVOKl




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 12     <-- 12 -->        PDF

164 Izenačenje lovskih predpisov


Olede lovskih kart in prepovedanoga lovskegâ časa je bil štajerski lovski
zakon izpremenjen z zakoni iz leta 1922, odnosno prejšnjimi naredbami deželne
vlade za Sjovenijo, navedenimi med zakoni pri točki A.) !


Naredba štajerskega namestništva z dne 20. julija 1885., dežel. zak. štev. 14,


o pokončavanju roparske divjačine s strupom, izpremenjena z naredbo z dne 20.
marca 1908., dež. zak. štev. 32.
D) Za srez Kastav:


Ces. patent z dne 2°. februarja 1876., naveden pri točki A.)


Ces. patent z dne 7. marca 1849., naveden pri točki A.)


Minist. ukaz z dne 15. decembra 1852., naveden pri točki A.)


Zakon z dne 27. septembra 1887., dež. zak. za Istro štev. 30, o izvrševanju
lovske pravice.


Zakon z dne 30. Umija 1886., dež. zak. za Istro štev. 12, o lovskih kartah
v kolikor ni dejansko izenačen v za Slovenijo uzakonjeno naredbo deželne vlade
z dne 28. februarja 192»., štev. 419 Ur. 1.


Zakon z dne 18. novembra 1882., dež. zak. štev. 28 za Istro, o prepovedanem
lovskem času v kolikor ni dejanski izenačen za Slovenijo z dne 31. oktobra
1922., štev. 378 Ur. 1. uzakonjeno naredbo deželne vlade.


K mariborsk i oblasti spadajo vsi deli bivše kronovme Šl a-´


j e r s k e, v kolikor nišo ostaii Avstriji,


dalje deli K o r o š k e,


občine Trojane, Špitalič in Motnik od bivše Kranjske ,


Prekmurje in Medjimurje.


V Mariborski oblasti veljaio torej za sreze:


P t u j, Ljutome r, Š m a r j e, Celje (izvzemši občine Trojane,
Špitalič in Motnik), Gornji grad, S 1 o v e n j g r a d e č.
P r e v a 1 j e (izvzemši sodni okraj Prevalje), Maribo r levi breg,
Maribo r oesni breg, Konjice : zakoni, izvršilne naredbe, itd., ki
so navedeni pri ljubljanski oblasti za sreza Laško in Brezice pri točki C).


Za sodni okraj Prevalje sreza prevaljskega: zakoni, izvršilne
naredbe, itd., ki so navedeni pri ljubljanski oblasti za občino
Jezersko pri točki B).


Za občine Trojane, Špitalič, in Motnik: zakoni,
naredbe, itd., ki so našteti pri ljubljanski oblasti za sreze Radovlj´ca.
(izvzemši Jezersko), Kamnik, Logatec, Ljubljana, Kočevje, Črnome´i
Novo mesto, Litija, Krško, — pri točki A).




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 13     <-- 13 -->        PDF

Izenaćenje lovskih predpisov 1.5


: i( : Za Piekmurje i n Medj imurje:


[" Ogrski lovski zakon, ki se nahaja v Zakonskem članku XX. iz leta 1883. in
v Zakonskem članku XVIII. iz leta 1871,, ki vsebuje predpise o zakupodaji obćinskth
lovišč, v kolikor nišo bili zakoniti predpisi za vse območje Slovenije izenačeni
glede lovskih kart z uzakonjeno naredbo z dne 28. februarje 1922., štev. 419 Ur. 1.
in .glede prepovedanega lovnega časa z uzakonjeno naredbo z dne 28. februarja
1932,, .Ur. 1. štev. 378.


Glede Medjimurja ni povsem jasno, ali veljalo tuđi zanj izenačbe, ki srao
jih imeli v Sloveniji. Medjimurje spada namreč sedaj upravno k mariborski oblasti.


Poleg navedenih zakonov prihajajo glede izvrševanja lova še p osredno
v poštev za vse krajee) Slovenije:


Uzakonjena naredba o varstvu redkih in za Slovenijo tipičnih in za znanstvo
pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj v področju pokrajinske uprave za
Slovenijo z dne 28. februarja 1922., Ur. I. štev. 377. (Poprej naredba deželne vlade
za Slovenijo z dne 19. februarja 1921., Ur. 1. 9tev. 64)


S tem zakonom sorodni so zakoni o varstvu za poljedelstvo koristnih ptićev.


Razglas pokrajinske vlade za Slovenijo z dne 21. januarja 1929, štev. 216,


o premijah za pokončevanje volkov, objavljen v Ur. 1. štev. 10 leta 1922.) Izpremenjen
z razglasom velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti z dne 24.
decembra 1925., Ur. 1. štev. 393/116.
Zakon o taksah in pristojbinah in pravilniku Za lovstvo važna je tarif, postavka
101/a in člen 108 pravilnika k tej postavki, ker določa takso nalovske karte.


Določbe o javni straži in sicer :
Min. ukaz z dne 2. januarfa 1854., drž. avstr. zak. štev 4, o pripustitvi gozdarskega
in lovskega osebja k prisegi za varstvo lova.
Min. ukaz z dne 1. julija 1857., drž. avstr. zak. štev. 124, o lastnostih, potrebnih
za prisego za gozdno in lovsko varstvo ; deloma izpremenjen z novelo
h kazenskemu zakoniku z dne 15. novembra 1867., drž. avstr. zak. štev. 131.
Min. ukaz z dne 20. avgusta 1857., drž. avstr. zak. štev. 159., o pravici
gozdnega in lovskega varstvenega o osebja do orožja.


Važen je tuđi zakon o posesti in nošenju orožja z dne 18. februarja 1922..
Ur. 1. štev. 78/30 in pravilnik od meseca avgusta 1924., Ur. 1. štev. 257/81.


Zakon z dne 16. junija 1872. drž. avstr. zak. štev. 84, o oblastvenem delokrogu
osebja, postavljenega v obrambo posameznih gran zemljedeljstva.


Ta skromen popis obstoječih pravnih odnošajev priča, da nimanio
le v Sloveniji vobče, temveč tuđi v območju ljubljanske, kakor mariborske
oblasti, da ćelo na teritoriju posameznih srezov raznovrstne I .ske
predpise.


*) Glede Medjimurja sedaj se nismo povsem na jasnem.




ŠUMARSKI LIST 3/1926 str. 14     <-- 14 -->        PDF

Izenačenje lovskih predpisov


Upravno poslovanje pri srezih in pri oblasti, upoštevanje zakonov
in predpisov po lovskih upravičencih in gostih, še bolj pa nadzo: po
poklicanih oblastvih, uradih, šumarjih, lovskih zapriseženih čuvajih,
žandarmeriji, itd., so moćno otežkočeni, posebno.tedaj, ako uradništvo,
žendarmerija in drugi organi mnogokrat menjajo službena mesta.


Tuđi se je moralo izdanje enotnih tiskovin, ki mnogo pripomorejo
k hitrejšemu poslovanju, vspričo tako raznoličmh predpisov opustiti.


Vračam se k vprašanju, koje sem zastavil y naslovnih besedah tega
razmotrivanja in mislim, da sem marsikoga prepričal o tem, da ue bi
bilo brez koristi, izvršiti izenačenje lovskih zakonov in predpisov vs.ij
v Sloveniji, oziroma v območju vsake izmed naših obeh oblasti.


.,La loi sur 1. chasse".


V auteur traite la possibilité d´ unification des dispositions des lois sur la
chasse.
Rédaction.


..