DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1925 str. 35 <-- 35 --> PDF |
Gozdarstvo Slovenije leta 1923. 663 objektov, ki naj bi ostali nedotaknjeni in neizkoriščeni radi ohranitve prirodnih spcmenikov. Pač pa nekateri veleposetniki že mnogo let posvečajo stremljenju za ohranitev redkih ali tipičnih objektov precej pažnje, bodisi da so ustvarili in primerno obvarovali parke z znamenitim gozdnim drevjem. bodisi da so odredili, da ostanejo posamezna imponujoča drevesa (spominska drevesa), ali ćelo posamezne gozdne ploskve neposekane. Slednje naj ohranijo značaj pragczdov, ki so sicer v Sloveniji vsled prometnega in kulturnega razvoja domalega izginili. Od ideje, da bi se s sodelovanjem poklicanih faktorjev ali oblastev posamezni, za varstvo prirode posebne zaščite potrebni predmeti konsignirali ali inventarizovali, pa smo še daleč! Leta 1923 je pridobilo Muzejsko društvo v Ljubljani v zakup jako opsežen prostor v okolišu Sedmero triglavskih jezer z namenom, da ostane ohranjen kot alpski prirodni varstveni park.1 Ta park je zaenkrat bolj na papir ju, ker se zakupnik premalo zanima zanj, po drugi strani pa se pojavljajo težkoče vsled interesov. ki jih ima na gotovem delu tega parka Bohinjsko planšarstvo. Namera prirodnega varstvenega parka na Ljubljanskem barju se je opustila, ker so izvedenci izjavili, da bo izsuševanje barja v doglednemu času povsem izpodrinilo barsko floro zemljišča, ki ima danes edino še tipičen barski značaj na sicer že večinoma osušenem barskem območju. Zato pa bi se bilo zanimati za visoka barja, ki jih imamo na Pokljuki, Jelovici in na Pohorju. Kar se tiče redkih rastlin in živali jih v Sloveniji ščiti zakon iz leta 1922. Ta zakon je vzor zakonodaje o varstvu naravnih spornenikov. Po tem zakonu uživajo popolno zaščito vse redke ujede, nekatere redke rastline in jame s svojimi podzemeljskimi zakladi. Žal se ljudstvo za predpise tega zakona kljub opozorilu na plakatih, pritrjenih na železničkih postajali, planinskih kočah in drugod, veliko ne zmeni.2 Redki flori preti v nekaterih naših alpskih krajih popoln pogin. So posamezni močno frekventirani kraji, kamor prihaja na stotine obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Omenjam na primer dan sv. Ane, ob katerem prihrumi mnogo ljudstva v Zelenico, kjer si nabere vsakdo čimveč planinskih cvetic, posebno planink, murk in Marijinih čeveljkov. Važna bi bila ohranitev in razmnožitev kozorogov pri sv. Ani. Leta 1923. je bilo našteti samo še 11 komadov. Razmnoževanje slabo napreduje. Koze povržejo mladice že v aprilu, torej ob času. ko so vremenske razmere v gorah še zelo neugodne in mnogo mladićev pogine. Pred vojno so koze polovili v malo oboro, kjer so mladice skrbno negovali. To se sedaj več ne godi. Glede nekaterih, po cit. zakonu zaščitenih ujed. kakor kanj, lunjev, so lovci drugega mnenja, nego odsek za varstvo prirode in jih nekateri streljajo, kadar jim prilika nanese. Kanje sicer sedaj pri nas nišo redke. 1 Beri članek: M. Hafner: Alpski varstveni park v Dolini sedmih jezer (s karto), priobčen v 1. številki »Geograîekega Vestnika«, Ljubljana 1925. 2 Glej članek: Dr. Janko Ponebšek: Kongres za varstvo ptić, objavljen v »Lovcu«, apiHa 1925. 3 |