DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1925 str. 34 <-- 34 --> PDF |
662 Gozdarstvo Slovenije leta 1923. Vpliv agrarne reforme na gozdarstvo. Ne bom našteval zakonov, naredb in predpisov, ki so izšli zadnja leta v pogledu agrarne reforme, temveč hočem samo v glavnem označiti dobre in slabe strani, ki so se v Sloveniji opazile pri gospodarstvu z gozdi, spadajočimi pod udar agrarne reforme. Iz umljivih razlogov se izognem navedbi konkretnih slučajev. V splošnem je vplivala reformna omejitev svobodnejšega gibanja neugodno na rentabiliteto veleobratovanja. Ker veleposestnik ni siguren, jeli mu gozdno posestvo v celosti ostane ali ne, premalo investira za potrebne stalne naprave, na primer za nova vozna pota, popravila gospodarskih poslopij, obnovo in moderniziranje industrije i. t. d. Izogiba se stroškov za obnovo poteklega gospodarskega nacrta za naslednje desetletje. Dotična gozdna veleposestva, ki se razprostirajo v podoljih, kjer je stalno pomanjkanje lesa in malo gozdov, so zelo prizadeta po odredbah, ki predpisujejo dobavo lesa interesentom po znižanih cenah. Nasprotno pa te dobave veleposestvom, ki ležijo v goratih, gozdnatih krajih, nišo prehudo breme. Zlorabe, ki so se dogajale prvotno s tem, da se je nakazoval les ljudem, ki nimajo pravice do njega in so ga prodajali naprej, so se zelo omejile. Močno je poseglo v premoženje in obratovanje pobiranje 5-odstotnega prispevka agrarnim oblastem, ki ga je leta 1923 moral se vsak veleposestnik plačevati ćelo od brutto-dohodka za prodani les,, naj si je bil fakturiran na panju ali pa — izdelan v sortimente — prodan na železniški postaji. S tem bremenom se je producenta takorekoč odvajalo od tega, da bi bil podeloval les v razne sortimente; rajši je prodajal debla v gozdu na panju, ker je v nasprotnem slučaju moral plaćati 5 odstotkov tuđi od svojih stroškov za delo in prevoz. Te prispevke bi se po zakonu smele pobirati samo od tistih posestev, ki so sekvestrirana. Nekateri veleposestniki, ko jih tarejo velika bremena in davki. poskušali so gozde čimbolj izrabiti. Premoćna izraba pa je vsled po agrarni reformi predpisanega vztrajnega gospodarenja v teh gozdih nedopustna. Posebno tam se je pokazalo stremljenje po izkoriščanju gozdov v prevelikem obsegu, kjer so posestva prešla v roke takih podjetnikov, ki jim ne prija gospodariti po gospodarskem nacrtu, izdelanem na principu enakomernih letnih donosov lesa, in jim ne zadošča običajni dohodak od gozda, ki nikakor ne more biti povprečno takšen, kakršen je na pr. od. bančnega kapitala. Ima mo pa tuđi konservativne posestnike, ki se trudijo zadostiti vsem bremenom in dajatvam ter vzdržati kljub neljubim vplivom in pritiskom gozdno gospodarstvo na vzorni stopnji, tako da svoje delovanje lahko pokažejo ne le lajikom temveč tuđi strokovnjakom. Varstvo prirode. Krajevne in gospodarske prilike v Sloveniji ne dopuščajo, da bi varstvii prirode v gozdih posvetili toliko pozornosti, ..... po drugih kulturnih državah. Pri nas mali in srednji gozdni posestniki skoro ne morejo utrpeti, da jim stalno odidejo dohodki od gozdnih |