DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1925 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Qozdarstvo Slovenije leta 1923. kali, zopet pogozdili in privedli v zakonito stanje. V Sloveniji, kjer so gozdi večinoma individuelna last malega človeka, nikdar ni dovolj poskrbljeno za temeljiti pouk kmetskega posestnika. Večkrat so morali gozdarski organi malomarneže ovaditi v svrho uvedbe kazenskega postopanja. V ozira vrednih slučajih so se pa zamudniki samo znova opozorili, da storijo svojo dolžnost tekom prihodnje pomladi. V nekoliko slučajih je bilo pomanjkanje sadik, v drugih pa pomanjkanje denarja krivo, da so posamezniki pogozditev opustili. Za potrebno in pravilno čišćenje nasadov so največ storili veliki gozdni posestniki. V tem pogledu so se premalo udejstvovali mali posestniki, ki se bojijo stroškov. Stroški za posaditev 1000 komadov sadik igličastega drevja so leta 1923 znašali v Sloveniji povprečno 110 do 180 Din., pri čemur stroški za dobavo in dovoz sadik nišo všteti. Nekateri okraji so imeli ćelo mnogo nižje, drugi zopet mnogo višje stroške. Sajenje sadik listavcev je bilo voboe dražje. V tabeli izkazana zabrana paše po mladih gozdnih kulturan je bila potrebna. V planinskih krajih se pač začasna prepoved paše premalo upošteva, kar govori za to, da naj bi se tam sekanje na golo čimbolj omejilo. Denarne podpore za pogozdovanja se v letu 1923 nišo podeljevale. V nekaterih krajih je še vedno zelo običajna setev semenja po gozdnih posekah. Tako so posebno nekatera veleposestva na Štajerskem posejala mnogo smrekovega semena in želoda. Uspeh pa ni bil prav zadovoljiv. Prav veliko je gozdnih ploskev v Sloveniji, ki se — ali v prebiralnem ali oplodnem načinu izsekavane, ali pa v obliki ozkih golih sekov izkoriščane — pomlajujejo naravno, ter je treba le tu pa tam z umetnim pogozdovanjem in kompletiranjem priskočiti na pomoč. Tako narava sama veliko pripomore k vzdrževanju gozdov in produktivnosti tal. danji šolarji samoetojni gospodarji? V Sloveniji so se prve leta po vojni vsled visokih cen lesa posekali ogromni kompleksi gozdov, toda le zelo redkokje so jih novo pogozdili. Menda je še v veljavi stari deželni (?) zakon, ki je ukazoval, da gospodar mora vsako gozdno golčavo v določenem roku nanovo zasaditi. Za izvrševanje zakonskih predpisov so bila odgovorna okrajna glavarstva, oziroma podrejeni jim organi gozdne uprave. Ako ta zakon ni več v veljavi (?), naj izda ministrstvo novo naredbo (?). Namesto predavanja po šolah naj bi prirejali šumski strokovnjaki (okrajni gozdarji) teoretična in praktična predavanja za lastnike gozdov, oziroma nezasajenih gozdnih golicav. Ševe je treba te strokovnjake tuđi zadostno plaćati. Sedaj šumski organi večinoma presedijo v pisarnah. da šumska uprava prištedi na dnevnicah (?). Ministrstvo naj poskrbi, da bo V vsakem okraju dovolj velik gozdni vrt za gojitev gozdnih sadik, ki se naj potrebnim posestnikom oddajajo brezplačno ali vsaj po nizki ceni«. Tako piše gozdarski »strokovnjak«. Mnenje o njem naj si ustvarijo »nestrokovnjaki « ! |