DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1925 str. 28 <-- 28 --> PDF |
430 Gozdarstvo Slovenije leta 1923. podelati v brežiškem okraju 1400 plm, celjskem 300, kamniškern 1800, komjiškem, 250, kraniskem 500, krškem 230, ljubljanskem 700, ljutomerskem 8. logaškem 3500, mariborskem 800, mozirskem 200, v Prekmurju samo 4 plm, v novomeškern okraju 160, ptujskem 300, radovljiškem 4000 plm. V kranjskem okraju so se v občini Besnica pojavile v velikih množinah kobilice (Pezotetix alpinus var. collina), ki ni objedla le listavcev temrveč poškodovala tuđi smrekovo mladje. V ljubljanskem okraju se je pojaval v okolišu Verd—Vrbnika jelov brstnl zavijač (Tortrix murinana Hb.), v nazsežju ca 200 ha. Tuđi rjavi hrošč se je škodiljivo pojavjal v drevesnicah in ob robovih listnatih gozdov. (Ljutomer, Prekmurje). V okolici Ptuja je bilo leta 1920. na jesenih in modrem bezgu nenavadno mnogo španske muhe (Lytta vesicatoria). 4. Škoda, k i joj e povzročil človek. To škodo moremo razporediti sledeče: a) Gozdne kvare in tatvine (nasekavanje debel, čezmerno nebiranje smole, kvare pri spravljenju, vedoma izvrševana paša v kulturan, čezmerno izkoriščanje stelje, popja, vršičev, itd.). b) neurejene lastninske pravice in nered pri omejičenju gozdov, pri čemur nastajajo spori, radi katerih mnogokrat trpi gozd. c) opustošenje, nekorektnosti, hibe, napake, slabo gospodarjenje (vzroki, odnošaji, ki ovirajo pospeševanje gozdarstva), ki so različni: v malih, srednjih in veleposestvih individualnih gozdnih posestnikov. v gozdih občin, podobčin, solastnikov, delniških družb, bank, akcijskih družb, itd. Naj navedem nekatere većje siučaje, ne oziiraie se na gornjo razporedbo: Imamo mnogo selišč po hribih in v planinskih kraiih, kjer čezmerno klestijo igličasto drevje za dobavo stelje za živino. V takih gozdih prirastek pe5a, drevje. ne rodi semenja in polagoma hira. Kleščenje se sploh me da odpraviti tam, kjer ni nelistnatih gozdov, ne surogatov za listnato steljo (žaganja, šote. i t. d.) Vendar se je poraba železja večinoina odpravala im se pri dobavi vej poslužujejo lestvic. — Na Dravskem polju so razsežne borove kulture v katerih so oklestili 10 letne borovce, da morejo pograbiti iglovje pod njimi; — dvojna škoda! — V kočevskem okraju pa klestijo smreke večinorni po pašnikih; okleščena debla porabijo pozneje za tramiče. Srečnejši so kraji, kjer imajo kmetski posestniki priliko, dobivati dovolj listnate, in druge talne stelje. Seveda jo ponekod premočno izkoriščajo steljo vsako leto na istem prostoru iz gozda. To se dogaja posebno tam, kjer primanjku´e gozdov (Ijtitomerski, ptujski okraj, Prekmurje). Na pritlikavi in krmežljavi rašči dotičnih gozdov se ta izraba pozna. Po prav mnogih krajih posebno mali gozdni posestniki prehudo izsekavajo gozde, tako da ostane samo slaboten in droben les. Tako neracionalni izrabljenl gozdi vidno propadajo. Neštevilne lesne firme in prekupci zapeljujejo male posestnike v nezmerno sekanje in nepromišljeno ravnanje z gozdom; veliko mlađega drevja se steše za drobne tramiče. Po vojni se je premalo štedilo in nekaterim manjka sredstev za udobno življenje, kojemu so se privadili. Bati se je slabih posledic, ko zmanjka lesa takim razvajenim posestnikom. |