DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1925 str. 26 <-- 26 --> PDF |
428 Gozdarstvo Slovenije leta 192,3. talili ogenj, ki ni škode napravil, na 0.57 ha- 80 letnem borovem gozdu je ogenj povzročil za ca 1000 Din škode, in v 15 Ietni borovi sastojim na 0.13 ha 300 Din škode. 0 k r a j novo m eški : Izdatni so bili sporadično opaženi snegoloml koncem novembra v smrekovih in borovih 30 do 50 letnih sestojih. Od snega in deloma tuđi po viharju poškodovano drevje je dalo dobrih 1000 m:; lesa. — Po- žair je bil samo v 15 letni smrečini na ploskvi 0.60 ha: zanetila .. je zlobna roka. gozdih. Okra j prevalsk i ni trpe! nikake škode po u imah ali požaru v Okra j ptuiski : Drava je odnesla v g. o. Krčevina, Frankovci in Pu šenci več hektarjev zemlje, deloma cbraščene s primarnim gozdnim drevjem. Ker Drava ni regulirana, se njena struga tukaj vsako leto prominja s tem, da deloma odnaša, drugod zopet nanaša obrežja, seveda na škodo kultur, katere so prizadete, V gozdnem okolišu »Otok« je bila mala naselbina pesestnikov prisiljena, izseliti se na varnejši kraj, ker so bili domovi močno ogrožcni. Okraj radovljiški: Dne 19. maja, ko je drevje cvetelo in je bila ozelenela bukev že ob drevesni vegetacijski me-jii, je pritisni! nenavadno huci mraz in zapadel sneg. Vsled ozeblhie je izostalo obetajoče se semensko leto pri najvažnejših drevesnih vrstah. Poganjke bukovega in jelovega mladja je posmodila slana. 23. in 24. oktobra je razsajal hud jugozapadni vinar, ki je napravil zlasti v gozdih verskega zaklada ogromno škodo. V področju drž. šumske uprave blejske je podr! okrog 30.000 m*, v področju uprave v Bohinjski Bistrici pa 15.000 nr!, po zasebnih šumah pa 9000 m:1. Najbolj so prizadeti gozdovi na Pokljuki, Jelovici in ,v Bohinju. Škode po zgodnjem ali poznem snegu, ki so jo občutili drugi okraji. ni bilo. Nenavadna povodeni, ki je prizadela kmetijska zemljišča in prometne naprave, gozdom ni napravila občutne škode. — Požara sta bila dva. Eden je nastal vsled neprevidnosti. drugi po železniški lokomotivi. Pogorelo je skupai 1.55 ha gozda; škoda znaša 2700 Din. Okraj s I o v e n i g r a š k i: Poškodbe so bile razmeroma male, razdeljene na velike pioskve. Največ je bilo poloonij po vetru, skupai kakili 22U0 m3. Ako ne bi bili posamezn i gozdni kraji zelo trpeli vsled silnega viharja in snega ob nenavadnem času, deloma tuđi vsled nenavadne poplave, bi mogli leto 1923 šteti med klimatieno ugodna leta za razvoj in ohranitev gozdov. Zato so bili tuđi požari redki in škoda vsled teh razmeroma majlma. 2. škodljive rastline in bolezni. Po mladih kulturah zlasti izličastih gozdov so naseljena, razna grmičevj a in n e z aželjene, nežlahtne drevesne vrste, ki delajo s premoćnim zasenčevanjem in izrabljanjem tal obeutno škodo glavni gozdni sestojini. Na krepkih in zadostno vlažnih tleh pa je razvoju gozdne kulture opasna prebujna o s t r o g a ali robida, ki se kaj rada naseli po večjih posekah. Močno razširjeni so tuđi s r o b o t, d i v j i hmelj, ponekcd pa b r š 1 j a n, toda le tam, kjer gozdni posestniki ne skrbijo za očišćenje mladin gozdov. Ta plevel prepreže vrhove, ki se ali vsled zasenčenja posuše ali pa polomijo, ko jih sneg zapade. |