DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1925 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Uozdarstvo Slovenije leta 1923. 375 T r s n o kolje , nekalano po 1 Din, kalano po 1.50 Din komad. Hmelovkepo5 do 6 Din komad. 0 g 1 j e je bilo po 1 do 1.25 in 1.50 Din kg, (na lokalnem malem trgu dražje). Smrekovo lubje po 30 Din, zdrobljeno po 75 Din za 100 kg, postavljeno v tovarno tuđi dražje. Ježić e (v posameznem slučaju) 200 Din za 100 kg. Kupčija lesa in gozdnih pridelkov doma in eksport . Mali gozdni posestniki prodajajo v nekaterih krajih les kar na panju, le deloma kod polfabrikate, n. pr. trame, medtem ko veleposestniki skoro izključno izdelujejo les v raznih sortimentih in na svojih žagah v lastni režiji in izdelke (rezano blago) prodajajo ponudnikom ali pa potom ofertne oddaje. Veliko lesa se na panju odda tuđi v gozdih Kranjskega verskega zaklada in v državnem gozdu; le manjši del se podere in podela v hlode v lastni režiji ter se hlodi prodaja trgovcem. Velike množine lesa so se izvozile iz Slovenije posebno iz Štajerske v južne kraje naše države (v Banat, Bačko, Srbijo). Veliko se ga je splavilo po Savinji, Savi, odnosno po Dravi. Mnogo lesa pa je šio v inozemstvo, predvsem na italijanski trg, dalje v Francijo, Anglijo in Švico ter Avstrijo. Inozemstvo zahteva le boljši les, kar se tiče kvalitete in podelave. Po Gorenjskem se pojavlja mnogo italijanskih lesnih trgovcev, ki kupujejo direktno od producentov. Producenti dosežejo od njih višje cene, država pa od teh nakupovalcev ne dobi nobenega obrtnega davka. Domaćim izvoznikom se dela s tem občutna konkurenca. Mnogo drv je šio v Švico; zahtevala so se drva najboljše kakovosti. Za Francijo so začele posamezne tvrdke izdelovati plohe specijalnih dimenzij. Pri eksportu lesa so razni okraji razno prizadeti. Lesa bogati kraji eksportirajo velikanske množine, drugi zopet manj. Preobširno bi postalo gradivo, ako bi popisal eksport po posameznih okrajih. Ljutcmerski okraj in Prekmurje sta menda najmanj sodelovala pri izvažanju, ker rabita vso lesno produkcijo za domačo porabo. Stavbni material se ćelo dovaža, povečini iz Pohorja, les za celulozo pa iz Savinjske doline. Le iz Dobrovniškega gozda (Prekmurje) se je eksportiralo 6000 prm4 hrastovine po Domovinski proizvodnji drva d. d. v Zagrebu, ki je ta les v Čakovcu podelala v produkte za Angleško, Belgijo. Francosko in Italijo. Padec lesnih cen jeseni leta 1923 je povzročil nekoliko zastoja v lesni trgovini, ker producenti in delavci nišo znižali svojih zahtev. Oglja se. je mnogo porabilo doma (tovarna za dušik v Rušah, v kovačijah in dr.), precejšne množine pa so izvozili v Italijo. Taninski kostanjev les se ni izvažal, ker so ga porabila domaća podjetja za pridobivanje ekstrakta. Izkoriščanje smrekovega lubja ni bilo veliko. Le posamezni kraji so ga pripravili večje množine in ga nepredelanega, deloma tuđi zmletega dobavljali domaćim usnjarnam. Izvoz iz dežele ni bil velik. Semenja se je nabralo razmeroma malo. Posamezne večje gozdne uprave so si za lastno režijo pripravile nekoliko smrekovega in jelki |