DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1925 str. 20 <-- 20 --> PDF |
Qozdarstvo Slovenije leta 1923. Da zemljarinski kataster ne more biti v skladu s faktičnim stanjem kulturnih vrst, je vzrok, ker v Sloveniji nebrojni mali gozdni posestniki pri raznovrsnih legah in položajih pozameznih cbjektov, ki jih tvorijo srednja in velika posestva, mnogokrat in posebno na manjših prostorih (posameznih delih katastralnih parcel) menjavajo kulturne vrste po gospodarski potrebi. Vzrok diferencam pa sta tuđi cit. zakona iz. 1. 1883 in 1896. Prvi odreja vsako tretje leto v vsaki katastralni občini periodično revizijo, pri kateri naj se ugotovijo vse izpremembe, ki oredrugačajo stanje katastra. Drugi odreja revizijo zemljiškega katastra posebno v pogledu trajnih kulturnih izprememb ter bi se imela revizija vršiti, počenši z letom 1896., vsako petnajsto leto. Periodične revizije vsako tretje leto se od početka svetovne vojne (1914.) do prevrata nišo več vršile in sicer radi pomanjkanja osebja, po prevratu pa so odpadle iz budžetarnih ozirov, ker ni dovolj kredita v te svrhe. Revizija zemljarinskega katastra po zakonu z dné 12. julija 1896 se je izvršila prvič — in zadnjič v letu 1896. Iz navedenega sledi, da na terenu poslujočemu geometru ni dana prilika, da bi mogel s ^omočjo poizvedb na licu mesta v celoti odstraniti vsa nesoglasja, ki obstojajo v pogledu dejansko obstoječih gozdov, pač pa se posamezni primeri. ako se slučajno ugotovijo, izvršijo v zemljarinskem katastru. Posestniki so sicer obvezani, da izpremembo pri svojih zemljiščih naznanijo, vendar pa ne nosijo nobenih posledic, ako tega ne storijo. Zato prijavljajo posestniki samo take slučaje. ki so glede obdačenja njim v prid. Pri izpremembah, ki se izvršujejo po letu 1896- in so bile prijavljene v smislu predpisov, mora evidenčni uradnik napraviti poizvedbo ter pritegniti občinskega predstojnika ali njegovega zastopnika ter posestnika in dva izvedena zaupnika. ki jih določi občinski zastop. Pri tem se je ozirati na podatke operatov zemljarinskega katastra dotične občine. nosebno pa seznama zemlnšč, ki služijo za vzorec in na podatke klasifikacijskega protokola. Dognano dejansko stanje mora evidenčni uradnik v smislu § 16 cit. zak. iz leta 1883 in izvršilne naredbe z dné 11 junija 1883. drž. zak. štev. 91 popisati v posebni priglasilni poli. ki jo morajo podpisati vsi pri poizvedbi navzoči. Nesoglasja se morajo v to polo zabeležiti. Na podlagi te roizvedbe obvesti evidenčni uradnik stranko o vpoštevani izpremembi obdelovalne vrste ter je poslednji odprt 30 dnevni rok, da se eventualno pritoži. O pritožbah odloea finančno deželno oblastvo. ki zasliši dva izvedenca. imenovana po pristojnih kmetijskih deželnih centralnih organih. Ker pa — kakor sem omenil — ni dovolj kredita, evidenčni uradniki pravkar citiranih oredkisov redno več ne izvršujejo in je zato nesoglasje zemljarinskega katastra s faktičnim stanjem kulturnih vrst vedno večie, statistični material pa vsled tega vedno manj zanesljiv. / : : ´ --_´:´: ´;;´"/ ; |