DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1925 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Gozdarstvo Slovenije leta 1923. 75 li gozdnemu katastru spadajo še razni drugi izkazi, ki jih je voditi v točni evidenci. Nekatere izmed teh omenjam v nadaljnih izvajanjih. Oblastveno določeni zaščiteni in branilni gozdi. (§ 6, in 19 gozd. zak.). Vpogled v evidenco teh gozdeh daje poseben izkaz štev. 2) Iz njega je razvidno, da 1. 1923. ni bilo skoro nikakih izprememb. Šumske uprave vodijo posebne izkaze v detajlu po sodnih okrajih in so vsak posestnik in vsaka gozdna parcela vpisani. Izpremembe kriterija gozdov, vpisanih v teh izkazih, soi podvržene postopkom. opisanim v §§ 6 in 7 min. naredbe z dne 3. VII. 1873.. štev. 6953. Kdor pozna Slovenijo, mu je jasno, da je glasom izkaza največ zaščitenih gozdov v visokogorskih okrajih in tam, kjer je kraška formacija. Branilni gozdi so izločeni v varstvo železnic- čest in raznih drugih objektov. Krčitve ali izpremembe goz.da v druge kulturne vrste. (Glej izkaz štev. 3.). Iz izkaza štev. 1), priobčenega na str. 36. 1. 1925 Šumarskega lista« so bralci mogli posneti, da se opira pregled celokupne površine Slovenije kakor tuđi celokupne površine gozdov in posameznih posestvenih kategorij gozda na davčni ali zemljarinski kat aster. Davčni kataster pa ne soglaša povsem z gozdnim katastrom , ki ga evidentno vodijo polit, šumske uprave (sreski šum. referenti). Zemljarinski kataster namreč ne odgovarja popolnoma točno faktičnemu stanju kulturnih vrst in sicer iz sledečih razlogov. Vsako leto dovoljujejo polit, gozdna oblastva velikemu številu prosilcev krčitev gozda v svrho izpremembe gozdnega zemljišča v druge kulturne vrste, namreč v travnike, njive, vinograde, sadonosnike. stavbišča, in — ako le mogoče in se izkaže potreba — tuđi v pašnike. Tako je bilo na primer leta 1922 v Sloveniji dovoljenih krčitev na ploskvah, ki se obsegajo skupaj preko 100 ha, leta 1923 pa — kakor kaže izkaz štev. 3.) — 71 slučajev na ploskvi v skupni izmeri 197.6399 ha. Po izdanih dovoljenjih za krčitev se v vsakem posameznem slučaju v smislu zakona z dne 23. maja 1883., drž. avstr. zakona štev. 83, obvesti evidenčni geometer, da v zemljarinskem katastru mesto gozda vpiše faktično poljedelsko oziroma drugo kulturno vrsto. Kakor je razvidno iz ponovno omenjenega izkaza štev. 3.), se v zemljarinskem katastru oblastveno dovoljene krčitve ne izvršujejo takoj, temveč po predpisih § 24 cit. zakona iz leta 1883 in § 9 zakona z d´né 12. julija 1896., drž. zak. štev. 121. Imamo pa tuđi nasprotno mnogo zemljišč- ki so v zemljiškem katastru vpisana kot njive, travniki i dr., v istini pa so mladi in stari gozdi in jih posestniki oskrbujejo v svrho lesoreje. »Šumarski L:ist« br. 2. 2 |