DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 36     <-- 36 -->        PDF

Gozdarstvo leta 1923.


Ing. A. Šiuic [Ljubljana] :


Gozdarstvo Slovenije leta 1923.


po statističnih in drugih podatkih.


Znano je, da je točna statistika velike važnosti. Bivša Avstrija
je vsako deseto, za posamezne predmete vsako peto leto odredila, da
so deželna gozdna nadzomištva sestavila glavno gozdno in lovsko statistiko
na posebnih obrazcih.


Odsek A gozdne direkcije v Ljubljani je zbiral po svojih, po
pokrajini eksponiranih gozdarskih organih statistiko tuđi po prevratu
in jo sestavljal za svoje obmcčje, namreč za Slovenijo.


Ker pa številke same brez komentarja ne dajejo potrebnega
vpogleda v nabrani in sortirani statisticni material, sem odredil, da
se od leta 1923. dalje porabijo statisticni podatki za sestavo 1 e t n e g a
poročila , ki naj daje splošen pregled o gozdarskih in lovskih razmerah,
kakršne so bile v poročilnem letu.


Ta letna poročila sestavljajo okrajni gozdarski inženjerji za vsak
politični okraj (srez) posebej. V teh letnih poročilih obravnavane so
v splošnem sledeče poglavitne tvarine:


— Celokupna, produktivna in gozdna ploskev okraja; porazdelba gozdov
po posestvenih kategorijah; generalne in individuelne delitve gozdov v poročilnem
letu;
— Gozdni kataster polit, administrativnih oblastev;
— Oblaslveno doloceni zaščiteni in branilni gozdi;
— Krčitve ali izpremembe gozdov v drugo kulturno vrsto;
— Gozdne servitutne pravite;
— Izkoriščanje gozdov;
— Škode v gozdih;
— Kazenski in gozdarkso telmiški predlogi ; oblastveni ukrepn
— Gozdne drevesnice;
— Pogozdovanja;
— Vpliv agrarne reforme na gozdarstvo;
— Varstvo prirode;
— Gozdarsko osebje;
— Poslovanje osebja gozdne politifuo-admmistrativne uprave;
— Izvleček iz lovskega katastra;
— Lovske karto;


ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 37     <-- 37 -->        PDF

Uozdarstvo leta 1923.


85


— Lovsko osebje;
— Lovske razmere;
— Izkaz o uplenjeni divjarani.
Iz sumarnega pregleda, ki sem oa za 1.. 1923. za vso Slovenijo
sestavil po došlih letnih porocilih, naj sledi nekaj odlomko v iz
gradiva gozdarske* vsebine.


Slovenija je koncem 1. 1923. zavzemala ..... kaže izkaz
1.) v celosti 1,582.481 ha. Od te ploskve je 1,515.679 ha produktivne
zemlje, ostala ploskev pa so neproduktivni prostori. Gozdna površina
je znašala po davčnem ali zemljarinskem katastru 679.578 ha, faktično
pa se ceni ista na 709.116 ha.


V izkazu 1.) je za posamezne politične okraje, — kakršni so
obstojali leta 1923 — navedena celotna ploskev, dalje produktivna
ploskev, gozdna površina po davčnem in po gozdnem katastru.


Glede posameznih okrajev je posebej omeniti sledeče:
Za logaški okraj navedeni tabelarični podatki nišo še končnoveljavni, ker
tam državna meja še vedno ni stalno urejena. V Prekmurju davčni kataster še
ni popolnoma v redu, zaito tuđi iskazani podatki nišo zanesljivi. Tuđi v prevaljskem
okraju za nekatere ob državni meji ležeče ohčine še ni točnih podatkov
v davčnera katastru. V radovijiškem okraju je obmejna obcina rateška privzeta
v celoti, četudi še ni vsa nam priznana, le rateški državni gozd je v sedaj nam
pripadajoči, le delni izmeri vpoštet.
Izkaz 1. navaja po posameznih okrajih posestvene kategorije gozdov, glede
katerih naj priključim sledeča objasnila:
Državnih gozdov je po stanju koncem 1. 1923. izkazanih 1687 ha.
Od teh je v upravi odseka B gozdne direkcije v Ljubljani 1494 ha in sicer
v radovijiškem okraju 1374 ha (na Jelovici) in 155 ha nad Ratečami ob državni
meji. Od drugih državnih gozdov je v celjskem okraju 38.35 ha, ki spadajo
k zdravilišču v Doberni, k premogovniku v Zabukovci in Kmetiljski soli v Št.
.luriju ob Južni železnici; dalje v kamniškem okraju 11.2991 ha, last državne
smodnišnice, v mariborskem okraju 16 ha, last podržavljene vinorejske sole;
v ptujskem okraju 102 ha, last zdraviliišča v Rogatcu; v slovenjgraškem okraju


26.47 ha in sicer pri zdravilišču v Topolščlci 18.24 ha, premogovniku v Velenju
4.64 ha in državnem zakladu v Lokvicah 3.59 ha.
Kranjski verski zakla d, ki ga upravlja odsek B gozdne direkcije,
ima v krškem okraju 1366 h a (Krakevo in Opatova gora), v radovijiškem
okraju 16.842 ha (Notranji Bohinj, Jelovica, Mežaklja, Pokljuka, Beka, Martuljek).


Gozdov pokrajine, okrajev, So 1... Je v celjskem okraju 1.51
ha, last krajinih Šolskih svetov Lokavec 0.13 ha, Zg. Rečica 0.14 ha, ter celjskega
okrajnega zastopa 1.24 ha; v kočevskem okraju 8.22 ha, imetje ljudskih Sol;
v konjiškem okraju 3.79 ha, last šolskega zaklada; v kranjskem okraju 0.7908
ha, last Kranjske dežele, ki je nameravala zgraditi elektrarno v okolici Medvod;
v krškem okraju 2 ha, zemljeknjižna last Hrv.-slav. drž. erarja v Zagrebu v


* O lovskih razmerah v Sloveniji 1. 1923. poroča glasilo Slov. lov. društva:
>Lovec< letnik 1925.


ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 38     <-- 38 -->        PDF

Gozdarstvo leta 1923.


IZKAZ


o
celokupni in o gozdni površini Slovenije ter o rasporedbi
Stanje koncem
S >


POLITIČKI


i!


% ft


OKRAJ


o


Produktivna
ploskev


Gozdna površina
po đavčnem katastru


Gozdna površina
po gozdnem katasteru.


i-l
Raspo-


Verskega
zaklada


Pokrajine
okraja


Hekta r i
Brezice 61400 58930 25755 25744
Celje 114359 111000 52220 52074 38 2
Črnomelj 54807 54677 12895 14916
Kamnik 57347 53862 29323 30000 11
Kočevje 115792 113882 43163 55031 8
Konjice 35249 34337 20175 20175 4
Kranj 109939 105478 57129 58000 1
Krško 87007 83878 43234 43891 1366 2
Litija 69535 67410 36653 36Ô53
Ljubljana z mestom 96834 92852 41094 41500 17
Ljutomer 37405 35613 11668 11654
Logatee 64800 64200 10562 22500 4
Maribor 126800 123100 51440 51500 16 1
Mozirje 50903 45000 24695 27695
Murska Sobota
z Dolnjo Leadnvo
92407 92407 21800 21797
Novo Mesto 93119 90524 44804 44804 76
Prevalje 29800 28800 20834 22834 1
Ptuj 98700 94000 30330 30436 102 21
Badovljica 104648 86329 50852 51000 1494 16842 10
Slovenjgradec 81600 79400 41952 46952 26 ´ 30
Sk u p a j 1,582481 1,515679 679578 709116 1687 18208 176




ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 39     <-- 39 -->        PDF

Gozdarstvo leta 1923.


Ni 1.


gozdnih posestev po posameznih posestvenih kategorijah.
leta 1923.


fedba gozdov po posestvenem razmjeru


. 781N
.-
. . ...
i "3 :2 >c
. 35>
h
5
a 1 đf
a H
N g
1
ce i S !
ce
M
H
1i
>0D
e k t
>
o
3 ma
1 ;
. r i
1 s
p
11
% >M oil i l T3 o a Pi t-4
13
231
12
1
17
184
101
256
14
29
884
442
846
27
854
32
82
491
64
72
125
59
7
17
6
104
50
39
210
104
144
207
5
30
41
34
46
358
132
118
136
737
169
218
236
10
36
211
111
236
10
68
24
1116
147
50
592
12
18
81
5
98
7421
220
200
3077
2687
196
2474
1535
7
425
421
86
157
610
80
744
15
25
1
559
461
19
128
3
2237
20
8
9
2
6
25139
50535
11937
25533
39415
19745
52835
36108
35410
39517
11113
19334
49795
16448
430 175 145 90 20960
8
38
97
81
116
4
88
´ 207
49
28
27
98
31
48
175
80
123
347
606
5
988
994
125
4403
677
1411
232
1403
1167
147
4
215 41343
19274
28406
26014
41112
1039 4915 1405 3994 3248 7623 17707 5785 3578 240 609973|




ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 40     <-- 40 -->        PDF

38 Gozdarstvo lela 1023.


davčni občini Bregani; v Ijubljanskeni okraju 17 ha, (»Movnik« v davč. občini
Podmolnik), last Kranjske dežele, v logaškem okraju 4 ha, last ljudskih sol;
v mariborskem okraju 1 ha, last ljudske sole, v novomeskem okraju 76 ha, in
sicer 15.2203 ha Kmetijske sole na Grmu in 60.9512 deželne graščine Mala Loka;
v radovljiškem okraju 9.7446 ha, last Kranjske dežele v Završnici, kjer je deželnn
elektrarna, v slovenjgraškem 30 ha, last okraja.


Državna ž e 1 e z n i c a i n podržavlje n a Južna železnica imata
gozde ob železniški progi in v njeni blizini v posamežnih parcelah in veejih
kompleksih po raznih polit, okrajih. — vsega skupaj 1039 ha.


Občinsk i (podobčinski, vaški) gozdi so v vsakem polit, okraju. To
posestveno kategorijo radi zamenjavajo s skupnlmi gozdi solastniko v ali
soupravičencev, ki je v posamežnih okrajih prav močno zastopana, kakor je
videti v izkazu 1. Svojčas je bilo se mnogo več skupne gozdne posesti ki so jo
pa agrarne oblasti pred prevratom in po njem individuelno razdelile radi provokacije
solastnikov.


D e 1 i t v e n o p o s t o p a n j e in ž njim v zvezi stojeća geometrima in
taksatoricpa dela se še vedno nadaljujejo. Leta 1923. so oblastva za agrarske operacije
dovolila razdelbe v brežiškem okraju (9.0406 ha v davč. obč. Podčetrtek),
v kamniškem okraju (20.4556 ha v davč. obč. Čemšenik), v kočevskem okraju
(35.7680 ha d. o. Dolenja vas), kranjskem okraju (440.1089 ha v slučajih: Spodnja
Soriea in Srednje vas—Gorice), v Ijubljanskeni okraju (71.1116 ha v. d. o. Beri.
čevo 2.6853 ha, v. d. o. Lipoglav 68.426? ha), v Ijutomerskem okraju (1.0980 ha v


d. o. Pristava), v mariborskem okraju (7.3750 ha v davč. obč. Ješenca in Radosel),
v novomeskem okraju (6.0019 ha v d. o. Lukovk. Sniolenja vas), v ptujskem
okraju (185.4490 ha v d. o. Zlatoličje, Vodrr.nci, Sestrže, Pobrava in Sodinci), v
radovljiškem okraju (173.9862 ha v d. o. Srednja vas, Bohinjska Bela, Dobrava,
Doslovce).
C e . k v e n i g o z d i so po vseh polit, okrajih. izvzemši brežiškega.


N a d a r b i u s k i gozdi . Sem spadajo župne nadarbine, cerkovniške
nadarbine, župnišča, kaplanije, razne ustanove. Izkaz jih ima ražen v brežiškem.
po vseh okrajih.


Samostalni i n redovi imajo gozdna posestva v brežiškem okraju
(Trapisti — Rajhenburg 236 ha), v celjskem (Kongregacija misijonarjev 6.98 ha.
fiolske sestre v Celju 1.49 ha, Usmiljeni bratje v Celju 1.50 ha), v črnomeljskem
(Križniški; red 67.6069 ha), v kamniškem (Kongregacija usmiljenih sester, Zagreb,
samostan v Kamniku 6.6679 ha, kongreg. usmilj. sester sv. Vincencija, samost. v
Kamniku 2.5173 ha, kongr. šolskih sester v Mariboru, samost. v Repnje 14.0478
ha), v krškem (Kartuzijanci v Gorjancih 1116 ha), v litijskem (Cister. v Stičm´
147 ha), v Ijutomerskem (Benediktinci v Admontu 50 ha), v mariborskem
(Magdalenski samostan v Studenicah 279 ha, Zavod sv. Pavla 173.72 ha, Benediktinci
Admont 80.52 ha. Samostan sv. Lamprehta 45.91 ha, Red bosonogih
karmelitov v Grazu 2.74 ha, Dominikanski konvent v Grazu 6.12 ha, Cisterc.
samostan Rein 4.24 ha), v mozirskeni (Nazarje 12 ha), v novomeskem (4.6744 ha
Kartuzijancev v Plelerjah, 0.5078 Samostan šolskih sester v Šmihelu). v ptujskem
(Minoriti 275 ha, Križniški red´713 ha).


Škofijsk i gozdi . Ljubljanska knezoškofija ima v mozirskeni okraju
7421 ha gozda, v celjskem 18 ha, v jubljanskem 81 ha. Sekovska škofija ima v
ljutomerskem okraju 5 ha. Lavantinska škofija poseduje v mariborskem okraju
98 ha gozdov, raztresenih po Zohorju. Kojzjaku in Slovenskih goricah.




ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 41     <-- 41 -->        PDF

Goadarstvo leta 1923. 39


G o z d i d e 1 n i š k i h d r u ž b. Te družbe imajo gozde po raznih
okrajih in sicer v brežiškem : Premogokopna družba v Rajhenburgu 80 ha
(1, 1924. je zopet 30 h a prikupila); v celjskem: D. d. »Zagorka? v Zagrebu


24.73 ha, D. d. za proizvodnja kemičkih izdelkov v Hrastniku 8.67 ha, Tovarna
in livarna v Štoreh 66.08 ha, D. d. pivovarna v Laškem 1.58 ha, »Apnenik^, d. d.,
Zagrad 0.35 ha; v kočevskem okraju: Trboveljska premogokopna družba 12.2520
ha, in Zivinorejska zadruga 2.4359 ha: v konjiškem okraju: D. đ. »Atlas« v
Zagrebu 24.59 ha; v krškem: Papirnica v Vevčah 448.43 ha. Tvornica pokućtva
in inđ. drva v Gorjancih 108.26 ha, I), d. za industriju stakla. Zagreb 2.14 ha;
v kranjskem okraju: Papirnica v Vevčah 0.7370 ha. Lokalna železnica, Tržić
0.3840 ha; v litijskem okraju: Trboveljska premogokopna družba 408 ha, Papirnica
v Vevčah 53 ha; v ljubljanskem okraju: Papirnica v Vevčah 12.14 ha,
Kranjska stavbinska družba 3.25 ha, Društvo ostrostrekev 3.31 ha, v mariborskem
okraju: Pašniška zadruga v Limbušu 128 ha; v novomeskem okraju:
Tvornica pokućtva in ind. drva v Krapini 677 ha; v prevaljskem okraju: Rudokopna
unija v Mežici 1411 ha; v ptujskem okraju: Industrija drva, Zemun 232 ha;
v radovljiškem okraju: Kranjska industrijska družba 1125 ha, Societa anonima per
industrie forestali, Roma 258 ha (1. 1924. kupili vaščani v Begunjah), Cementarna
na Dovjem 20.4644 ha.
Go zd i ba n k m zadrug: Hrvatska eskomptna banka (A. Jakil) 2237 ha
v krškem okraju: Slavenska banka1 20 ha v mariborskem okraju; Trgovska banka
2.8503 ha v kočevskem okraju; Hrvatska eskomptna banka 1167 ha v novomeskem
okraju; Gospodarska zadružna banka 147 ha v ptujskem okraju: Zebljarska
zadruga v Kropi 3.8757 ha v radovljiškem okraju.


H ranilnice i n p o s o j i 1n i c e imajo ražen 215 ha obsegajočega
gozdnega posestva (Ljudska posojilnica, Ljubljana) v novomeskem okraju, drugod
le majhna posestva in sicer v celjskom okraju 8 ha, kočevskem 2 ha, konjtëkem
9 ha. krškem 6 ha.


G o z d o v drugih, i n d i v i d u e 1 n i h posestnikov je glasom
Jzkaza 1. v Slovenji 609.973 ha. Sem spadajo veleposestva posameznikov, vštevši
tuđi bivše fideikomise, dalje srednja in mala posestva.


Po sestavi, objavljeni na strani 23 predlanske Spominske knjige J. Š. U.
je bila porazdelba gozdov, ne glede na posestveno kategorijo, po velik o s t i
posestva sledeča:


2 gozdni posesti nad 15.000 ha, ali 6.05%
2 f od 5.000 do 10.000 c 2.38%
3 gozdna posestva 4.000 » 5.000 > 2.05%
3 « c 3.000 4.000 1.55%
5 gozdnih posestev - 2.000 « ..(..) 1.79%


17 « 1.000 - 2.000 < 3.40%
7 « « 800 « 1.000 0.96%


16 « 500 r 800 « « 1.59%
10 « < 400 c 600 -« 0.66%
17 < « 300 « 400 « « 0.85%
00 « « 200 « 300 < < 2.26%


143 « « 100 « 200 « « 3.08%


297 « « 50 <-< 100 € « 3.15%
1580 < « 25 « 50 t . < 7.21%
22590 « 5 « 25 « 27.94%
pod 5 ha, ali 35.02%




ŠUMARSKI LIST 1/1925 str. 42     <-- 42 -->        PDF

(jozdarstvo leta 1923.


Za vsa posestva v Sloveniji vključno do 50 ha imam na razpolago
izkaz, v katerem je ime posestnika, ploskev gozda ter sedež uprave,
odnosno lastnika. Objava tega, jako obširnega izkaza bi vzela v listu
mnogo prostora in jo radi tega opuščam.


(Nadaljevanje sledi).


»L´EXPLOITATION FORESTIERE ES 1923. L´auteur publie des dates
sur la exploitation forestiere en Slovénie. C´est la partie la plus septentrionale
de la Iougoslavie. étant situé aux contre-forts des Alpes. (A suivre).