DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 29 <-- 29 --> PDF |
Štiridesetletrtb ddovanje gozdne javnoadministrativne uprave v Sloveniji 643-´ [L ubijana] : Stiridesetletno delovanje gozdne javnoadministrativne uprave v Sloveniji. Dobrih 40 let je preteklo, odkar obstaja pri nas v Sloveniji sistematična organizacija gozdarskotehniške službe pri politični — odnosno javni — administrativni upravi. Povod tej ustanovi so bile velike goljave na dozdevno nerodovitnem Krasu in brezmejne devastacije gozda, ki sicer takrat ni imel tolikšne veljave za narodno gospodarstvo, kot je ima danes, — toda dalekovidni gospodarski krogi so že takrat spoznali nujno potrebo, da se ustanovi institucija, ki ima skrbetj za ohranitev gozdov, za odvraćanje nevarnosti, ki pretijo gozdom, za povzdigo gozdne kulture in gozdnega gospodarstva v splošnem in da se vzbudi med ljudstvom ona pozornost in skrb za njegovo gozdno posest, ki je potrebna v korist posamezniku. deželi in državi in v obči javni blagor. Izpočetka je bilo število posameznim okrajnim (sreskim) in deželnim političkim oblastvom prideljenega gozdarskega osebja sicer neznatno, tako da dotični organi po več let nišo mogli prepotovati in proučiti poverjenega jim okoliša. Ti okoliši so se pozneje z napredujočo splošno kulturo in z razvojem zakonodaje nekoliko zmanjšali in so dosegli obseg. ki ga zavzemajo povečini skoro še dandanes. Po prevratu se je število gozdarskega osebja v celosti zopet nekoliko zmanjšalo. To pa vsled tega. ker smo dobili za pripadle nam dele bivše Kranjske. Štajerske. Koroške in Prekmurja eno samo centralo za gozdarske agende v Ljubljani. Okoliši so pa še vedno precej razsežni Delokrug centrale obsega, kakor povedano, vso Slovenijo, posamezni okrajni (sreski) gozdarski inženjerji pa imajo nadzor nad 56.000 do 126.000 hektarjev gozda, izvzemši onega v Prekmurju, kojega okoliš obsega,, vševši ljutomerski okraj (srez), le 29.000 ha gozda. Gozdarskim inženjerjem, odnosno posameznim srezom prideljeni okrajni (sreski) gozdarji pa imajo okoliše, v katerih leži od 12.000 do 43.000 ha gozdov, povprečno kakih 30.000 ha. Ker te gozdne površine nišo strnjene, temveč prekinjene po drugih, negozdnih zemljiščih in ker leži, velik del gozdov v hribovitih krajih in v visokem gorovju, je službovanje gozdarskih organov precej naporno. |
ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 30 <-- 30 --> PDF |
644 Štiridesetietno ddovanje gozdne javnoadministrativne uprave v Sloveniji Po preteku 40 let lahko sklepamo, ali se je ta institucija v korist gozdarstva in narodnega gospodarstva ter v javni dobrobit obnesla ali ne. Objektivni presojevalec bo prišel do pozitivnega zaključka, ako premisli, kake naloge je to osebje opravljalo in jih še opravlja. V orientacijo naj naštejem le nekaj glavnih zadač, za podrobne podatke v » Šumar skem Listu« pač ni prostora: Okrajui (sreski) gozdarski inženjer je svetovalec sreskih oblastev v vseh stvareh, o katerih imajo ta oblastva odločati. Sem spadajo vse agende gozdnotehniškega in gozdnopolicijskega značaja po predpisih gozdnih zakonov in premnogih naredb in odlokov. Imenovani organ mora skrbeti, da se zakoniti predpisi izvršujejo in ne kršijo. Gozdarski inženjer mora poznati; odnošaje svojega razsežnega okoliša kolikor mogoče podrobno, da more gozdno kulturo čim bolj pospešavati. Oskrbovati ima državne, okrajne in druge javne gozdne drevesnice. da preskrbi s sadikami predvsem male gozdne posestnike. Njegova naloga je, paziti, da se sečnje pravilno vršijo. da se s sečnjo ne ogrožajo gozdi mejašev po vetru, da se omogoči opravičeno spravilo gozdnih pridelkov čez tuja zemljišča. Paziti ima, da se ne krčijo gozdi brez dovoljenja, da se pravilno gospodari v zaščitenih in v branilnih g ozdih, da se pravočasno pomladilo posekani prostori v gozdih, da se zabranijo poškodbe gozdov po žuzelkah in ljudeh, da se prisodi oškodovanim primerna odškodnina. Brigati se ima za pravilno plavljenje in spravilo lesa na druge načine. Presojati in odobravati ima gospodarske nacrte v gozdih, ki so pod posebnim nadzorom, na pr. občinskih, solastninskih, cerkvenih, samostanskih, nadarbinskih in drugih, katerih posestniki imajo samo pravico do njih rednega uživanja. Brigati se mora za pogozdovanje krasa, ki ga pa dandanes ni več mnogo ostalo tostran južnih državnih meja Slovenije. Včasih mora okrajni gozdarski inženjer na žalost nastaniti tuđi s kazenskim postopanjem proti kršilcem zakonitih predpisov. kar je tu in tam neizogibno. Saj imamo večkrat neljubo nam priliko, slišati ćelo kmetijske strokovnjake. zgražati se nad neracionalnim sekanjem po skalovitih strminah in drugod. Prideljenih okrajnih gozdarjev dolžnost je. da v svojem okolišu neprestano nadizirajo vse gozde in vodne jarke, posebno tam. kjer se nahajajo zagradke hudournikov. Pri požarih, po žuzelkah napadenih gozdih, vetrolomih, poplavah in drugih poškodbah po ujmah morajo takoj pobrigati se za odpomoč, neprestano potovati po svojem okolišu in izpolnovati odredbe svojih predstojnikov. Pečati se imajo z oskrbovanjem gozdnih drevesnic. k} so jitn poverjene. Da more gozdarsko osebje pravilno presojati razna, včasi precej kočljiva vprašanja. o katerih mu je odločati, treba mu je zadostne in dobre prakse ali v upravi državnih gozdov ali v dobro oskrbovanih zasebnih veleposestvih. Podkovano mora biti tuđi v vseh obstoječih predpisih in se ima zanimati za izpopolnjevanje svojega znanja. Upoznati mora ljudstvo v svojem okraju ter biti ž njim v vednem stiku, mu radevolje pojasnjevati vsa gozdarska vprašanja ter mu nesebično dajati koristnih nasvetov ne le v stro |
ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Štiridesetletno delovanje gozdne javnoadmmistrativne uprave V Sloveniji 645 kovnem, temveč tuđi v trgovskomaterialnem oziru. Javen organ mora biti zaščitnik malega posestnika, ker baš" ta potrebuje največ pouka in zaslombe. Večji posestnik je na boljšem v toliko, ker si more privzeti lastnega plačanega odgovornega oskrbnika, ki zanj dela in se briga za dobro oskrbovanje v upravo izročenega mu posestva. Moje mnenje je, da javnih, državnih, gozdarskih organov sreska oblastva potrebujejo in da jih ni mogoče nadomestiti s kakimi oskrbniki, velikih privatnih ali državnih gozdnih posestev, ker leti imajo dovolj posla s poverjeno jim upravo velikih posestev. Oblastva bodo tuđi v bodoče potrebovala gozdnih organov. čimbolj se bodo razvijali promet, trgovina in industrija ter prosveta našega kmetskega ljudstva, ki brez lastnega, četudi malega gozda skoro ne more dobro napredovati in se vedno bolj zanima za strokoven pouk. V tem me potrjuje stremljenje Štajercev Pohorcev ki komaj čakajo, da se vendar otvori gozdarska šola, v katero bi pošiljali gozdni posestniki svoje sinove, ki jim bodo svojčaš nasledovali na srednjih gozdnih posestvih. Gozdarski pouk pa naj se ne vrši samo v gozdarski soli, temveč v clementarnem toda večjem obsegu kot doslej, tuđi na kmetijskih šolah na Qrmu, v Mariboru, Št. Juriju in drugod. Zastopniki kmetijstva temu nikakor ne nasprotujejo; tožijo le, da predpisani učni red ne daje primernega časa za zadosten gozdarski pouk na razpolago. Z dobro voljo bi se dalo tuđi to vprašanje povoljno resiti in pritegniti kot predavatelje javne gozdarske organe.* Po mnogih krajih naše države menda še nimamo samostojnih individuelnih malih gozdnih posestnikov, pač pa mnogo komposesoratov. Iz tega dejstva pa še ne sledi, da bi se morala morda v Sloveniji preko štiridesetletna institucija gozdnoadministrativnih oblastev ukiniti, ravnotako kot se ne da prisiliti, da bi se pri nas individualna gozdna posest izpremenila v komposesorat. Pri nas opažamo, da vsakdo svojo lastn o posest najbolj ljubi, zagovarja in ščiti. Kar se po okrajih eksponiranega gozdarskega osebja javne uprave tiče, je poglavitno, da bi isto svojo službo pravilno razumevalo in se zavedalo, da je le z dosledno marliivostjo in požrtvovalnim trudom doseči uspehov, ki jih javnost pričakuje od njega. Hvaležnega dela je vsepovsod, tako da nikomur ni treba držati križem rok. Ovire je včasi iskati le v materijalnem oziru, ker so stroški, ki jih povzroča potovanje, večkrat tolikšni, da jih osebje ne more zmagati z raznoložljivimi malimi in fiksnimi sredstvi. Delokroga gozdarske centrale v Ljubljani v tem članku nisem dotaknil; tuđi lovstva, ki spada v njen delokrog nisem omenil. * Na Qrrrm in v Mariboru se vrši gozdarski poduk že veliko let. Op. piščeva. KS4&&& |