DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 29     <-- 29 -->        PDF

Štiridesetletrtb ddovanje gozdne javnoadministrativne uprave v Sloveniji 643-´


[L ubijana] :


Stiridesetletno delovanje gozdne javnoadministrativne
uprave v Sloveniji.


Dobrih 40 let je preteklo, odkar obstaja pri nas v Sloveniji
sistematična organizacija gozdarskotehniške službe pri politični
— odnosno javni — administrativni upravi.


Povod tej ustanovi so bile velike goljave na dozdevno nerodovitnem
Krasu in brezmejne devastacije gozda, ki sicer takrat ni
imel tolikšne veljave za narodno gospodarstvo, kot je ima danes, —
toda dalekovidni gospodarski krogi so že takrat spoznali nujno potrebo,
da se ustanovi institucija, ki ima skrbetj za ohranitev gozdov,
za odvraćanje nevarnosti, ki pretijo gozdom, za povzdigo gozdne
kulture in gozdnega gospodarstva v splošnem in da se vzbudi med
ljudstvom ona pozornost in skrb za njegovo gozdno posest, ki je
potrebna v korist posamezniku. deželi in državi in v obči javni
blagor.


Izpočetka je bilo število posameznim okrajnim (sreskim) in
deželnim političkim oblastvom prideljenega gozdarskega osebja
sicer neznatno, tako da dotični organi po več let nišo mogli prepotovati
in proučiti poverjenega jim okoliša. Ti okoliši so se pozneje
z napredujočo splošno kulturo in z razvojem zakonodaje nekoliko
zmanjšali in so dosegli obseg. ki ga zavzemajo povečini skoro še
dandanes.


Po prevratu se je število gozdarskega osebja v celosti zopet
nekoliko zmanjšalo. To pa vsled tega. ker smo dobili za pripadle
nam dele bivše Kranjske. Štajerske. Koroške in Prekmurja eno
samo centralo za gozdarske agende v Ljubljani. Okoliši so pa še
vedno precej razsežni Delokrug centrale obsega, kakor povedano,
vso Slovenijo, posamezni okrajni (sreski) gozdarski inženjerji pa
imajo nadzor nad 56.000 do 126.000 hektarjev gozda, izvzemši onega
v Prekmurju, kojega okoliš obsega,, vševši ljutomerski okraj
(srez), le 29.000 ha gozda. Gozdarskim inženjerjem, odnosno posameznim
srezom prideljeni okrajni (sreski) gozdarji pa imajo okoliše,
v katerih leži od 12.000 do 43.000 ha gozdov, povprečno kakih


30.000 ha.
Ker te gozdne površine nišo strnjene, temveč prekinjene po
drugih, negozdnih zemljiščih in ker leži, velik del gozdov v hribovitih
krajih in v visokem gorovju, je službovanje gozdarskih organov
precej naporno.




ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 30     <-- 30 -->        PDF

644 Štiridesetietno ddovanje gozdne javnoadministrativne uprave v Sloveniji


Po preteku 40 let lahko sklepamo, ali se je ta institucija v korist
gozdarstva in narodnega gospodarstva ter v javni dobrobit obnesla
ali ne. Objektivni presojevalec bo prišel do pozitivnega zaključka,
ako premisli, kake naloge je to osebje opravljalo in jih še opravlja.
V orientacijo naj naštejem le nekaj glavnih zadač, za podrobne podatke
v » Šumar skem Listu« pač ni prostora:


Okrajui (sreski) gozdarski inženjer je svetovalec sreskih
oblastev v vseh stvareh, o katerih imajo ta oblastva odločati. Sem
spadajo vse agende gozdnotehniškega in gozdnopolicijskega značaja
po predpisih gozdnih zakonov in premnogih naredb in odlokov. Imenovani
organ mora skrbeti, da se zakoniti predpisi izvršujejo in ne
kršijo. Gozdarski inženjer mora poznati; odnošaje svojega razsežnega
okoliša kolikor mogoče podrobno, da more gozdno kulturo čim bolj
pospešavati. Oskrbovati ima državne, okrajne in druge javne gozdne
drevesnice. da preskrbi s sadikami predvsem male gozdne posestnike.
Njegova naloga je, paziti, da se sečnje pravilno vršijo. da se
s sečnjo ne ogrožajo gozdi mejašev po vetru, da se omogoči opravičeno
spravilo gozdnih pridelkov čez tuja zemljišča. Paziti ima, da
se ne krčijo gozdi brez dovoljenja, da se pravilno gospodari v zaščitenih
in v branilnih g ozdih, da se pravočasno pomladilo posekani
prostori v gozdih, da se zabranijo poškodbe gozdov po žuzelkah in
ljudeh, da se prisodi oškodovanim primerna odškodnina. Brigati se
ima za pravilno plavljenje in spravilo lesa na druge načine. Presojati
in odobravati ima gospodarske nacrte v gozdih, ki so pod posebnim
nadzorom, na pr. občinskih, solastninskih, cerkvenih, samostanskih,
nadarbinskih in drugih, katerih posestniki imajo samo
pravico do njih rednega uživanja. Brigati se mora za pogozdovanje
krasa, ki ga pa dandanes ni več mnogo ostalo tostran južnih državnih
meja Slovenije. Včasih mora okrajni gozdarski inženjer na žalost
nastaniti tuđi s kazenskim postopanjem proti kršilcem zakonitih
predpisov. kar je tu in tam neizogibno. Saj imamo večkrat neljubo
nam priliko, slišati ćelo kmetijske strokovnjake. zgražati se nad neracionalnim
sekanjem po skalovitih strminah in drugod.


Prideljenih okrajnih gozdarjev dolžnost je. da v svojem okolišu
neprestano nadizirajo vse gozde in vodne jarke, posebno tam.
kjer se nahajajo zagradke hudournikov. Pri požarih, po žuzelkah
napadenih gozdih, vetrolomih, poplavah in drugih poškodbah po
ujmah morajo takoj pobrigati se za odpomoč, neprestano potovati
po svojem okolišu in izpolnovati odredbe svojih predstojnikov.
Pečati se imajo z oskrbovanjem gozdnih drevesnic. k} so jitn poverjene.


Da more gozdarsko osebje pravilno presojati razna, včasi
precej kočljiva vprašanja. o katerih mu je odločati, treba mu je zadostne
in dobre prakse ali v upravi državnih gozdov ali v dobro
oskrbovanih zasebnih veleposestvih. Podkovano mora biti tuđi
v vseh obstoječih predpisih in se ima zanimati za izpopolnjevanje
svojega znanja. Upoznati mora ljudstvo v svojem okraju ter biti
ž njim v vednem stiku, mu radevolje pojasnjevati vsa gozdarska
vprašanja ter mu nesebično dajati koristnih nasvetov ne le v stro




ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 31     <-- 31 -->        PDF

Štiridesetletno delovanje gozdne javnoadmmistrativne uprave V Sloveniji 645


kovnem, temveč tuđi v trgovskomaterialnem oziru. Javen organ
mora biti zaščitnik malega posestnika, ker baš" ta potrebuje največ
pouka in zaslombe. Večji posestnik je na boljšem v toliko, ker si
more privzeti lastnega plačanega odgovornega oskrbnika, ki zanj
dela in se briga za dobro oskrbovanje v upravo izročenega mu
posestva.


Moje mnenje je, da javnih, državnih, gozdarskih organov
sreska oblastva potrebujejo in da jih ni mogoče nadomestiti s kakimi
oskrbniki, velikih privatnih ali državnih gozdnih posestev, ker leti
imajo dovolj posla s poverjeno jim upravo velikih posestev. Oblastva
bodo tuđi v bodoče potrebovala gozdnih organov. čimbolj se
bodo razvijali promet, trgovina in industrija ter prosveta našega
kmetskega ljudstva, ki brez lastnega, četudi malega gozda skoro ne
more dobro napredovati in se vedno bolj zanima za strokoven pouk.
V tem me potrjuje stremljenje Štajercev Pohorcev ki komaj čakajo,
da se vendar otvori gozdarska šola, v katero bi pošiljali gozdni posestniki
svoje sinove, ki jim bodo svojčaš nasledovali na srednjih
gozdnih posestvih.


Gozdarski pouk pa naj se ne vrši samo v gozdarski soli, temveč
v clementarnem toda večjem obsegu kot doslej, tuđi na kmetijskih
šolah na Qrmu, v Mariboru, Št. Juriju in drugod. Zastopniki
kmetijstva temu nikakor ne nasprotujejo; tožijo le, da predpisani
učni red ne daje primernega časa za zadosten gozdarski pouk na
razpolago. Z dobro voljo bi se dalo tuđi to vprašanje povoljno resiti
in pritegniti kot predavatelje javne gozdarske organe.*


Po mnogih krajih naše države menda še nimamo samostojnih
individuelnih malih gozdnih posestnikov, pač pa mnogo komposesoratov.
Iz tega dejstva pa še ne sledi, da bi se morala morda v Sloveniji
preko štiridesetletna institucija gozdnoadministrativnih oblastev
ukiniti, ravnotako kot se ne da prisiliti, da bi se pri nas individualna
gozdna posest izpremenila v komposesorat. Pri nas opažamo,
da vsakdo svojo lastn o posest najbolj ljubi, zagovarja in ščiti.


Kar se po okrajih eksponiranega gozdarskega osebja javne
uprave tiče, je poglavitno, da bi isto svojo službo pravilno razumevalo
in se zavedalo, da je le z dosledno marliivostjo in požrtvovalnim
trudom doseči uspehov, ki jih javnost pričakuje od njega. Hvaležnega
dela je vsepovsod, tako da nikomur ni treba držati križem
rok. Ovire je včasi iskati le v materijalnem oziru, ker so stroški, ki
jih povzroča potovanje, večkrat tolikšni, da jih osebje ne more zmagati
z raznoložljivimi malimi in fiksnimi sredstvi.


Delokroga gozdarske centrale v Ljubljani v tem članku
nisem dotaknil; tuđi lovstva, ki spada v njen delokrog nisem omenil.


* Na Qrrrm in v Mariboru se vrši gozdarski poduk že veliko let. Op.
piščeva.
KS4&&&