DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 45 <-- 45 --> PDF |
Prebiralni gozd 593 V. R. Drassal, gozd. geometer (Snežnik): Prebiralni gozd. I. Določitev obratne dobe v prebiralnem gozdu. Pri določilu normalne zaloge nam predstavlja obratna doba tuđi v prebiralnem gozdu nekak regulator in zato je potrebno, da določitev obratne dobe izvršimo posebno natanko. V prebiralnem gozdu se ne oziramo na obratno dobo. temveč na debelinski premer v prsni visini ter stavimo v posek debla, katera so dosegla gotovi prsni premer; pravimo deblo je sečno zrelo. V prebiralnem gozdu so zastopane vse starosti na isti ploskvi. Radi te razvrstitve ne poznamo starostnih razredov, temveč debelinske razrede. Ako se odločimo za 7 debelinskih razredov i sicer: I. debelinski razred — premer 8—20 cm II. « « « 21—30 « III. « « « 31—35 « IV. « « « 36—40 « V. « « « 41—45 « VI. « « « 46—50 « VII. « « « nad 51 « treba je, da določimo čas vraščenja nižjega debelinskega razreda v nastopno vlšjega. Po strokovnem gradivu, zbranem zadnjih 30 letih v snežniških gozdih, rabi: deblo » I. debelinskega razreda da vraste II. « « « « II. III. debi. « raz. « 32.— let 8.5 » » III. « « « « IV. « « 8.— » » IV. « « « « V. « « 7.5 » » V. « « « « VI. « « 7.25 » » VI. « « « « vn. « « 6.25 » V prebiralnem gozdu torej ne rabimo debel gotovo starosti, pač pa gotove debelosti v prsni visini. V praksi se ponavadi rabijo debla preko 40 ali 45 cm debelosti v prsni visini. V navedenem slučaju rabi deblo za dosego prsnega premera 45 cm ravno 56 let. Po preje navedenih izkušnjah rabi drevesce, katero stoji izven debelinskih razredov, ravno 20 let, da vraste v I. debelinski razred. — Ako torej smatramo deblo s premerom 45 cm v prsni visini kot sečno zrelo, sledi, da je sečno zrelo deblo s premerom 45 cm ravno 76 let staro. V navedenem slučaju znaša obratna doba 76 let. |
ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 46 <-- 46 --> PDF |
Prebiralni gozd Ako upoštevamo formulo Vn = Z -ykot podlago za izračunanje normalne zaloge, lahko postavimo na zgoraj navedeni način do- ločeno obratno dobo u v formulo. Na ta način tuđi lahko pri računu etata po metodi kameralne takse postavimo normalno zalogo Vn in obratno dobo u v formulo to pa radi tega, ker po stari navadi tuđi danes še pri računu etata smatramo kameralno takso kot najbolj primerno za določitev sečne množine v gozdih, pri katerih trajno gospodarstvo stoji pred speku lativnim izkoriščanjem. II. Račun prirastka. Debelinski prirastek nam služi za podlago določitve količine prirastka in sečne množine. Za kolikor mogoče natančno določitev debelinskega prirastka je potrebno številno navrtanje v prsni visini na preračunanih srednjih poskusnih deblih. Določitev debelinskega in kolikostnega prirastka omejimo na dobo preteklih deset let. Kolikost letno tekočega prirastka se na podlagi navrtanj računa po prirastnih odstotkih. Radi kontrole računamo prirastne odstotke po Breymannu. Schneider-ju in Pressler-ju, po vsem tem pa še po oblikovni številki onih sestavin. kjer se nahaja popolnoma valjast les. Na podlagi tega izračunanega prirastka moremo določiti letno sečno množino lesa. III. Določitev letne sečne množine lesa. Končni smoter vsake obratne osnove tvori določitev pravilne letne sečne množine lesa. Ta naj bo taka, da dobivamo iz gozda največje letne denarne dohodke. ne da bi bila vztrajnost porabe v opasnosti. Za oporo nam služi letni tekoči prirastek. Pravilo mora biti. da ne smemo več sekati kot letno priraste. Ker se pa ideal »normalnega gozda« najde le pri normalnih sestojinah in ker naši prebiralni gozdovi še dolgo ne bodo dosegli tega smotra, moramo biti previdni in opustiti porabo celokupnega izračunanega letnega prirastka. Istotako se v svrho določitve etata ne moremo s pridom poslužiti porabne dobe, ker se tako starost v prebiralnih sestavinah težko dožene in tuđi gospodarski smoter ne bi bil izpolnjen. Dosega letnega etata obstoja v glavnem v razpoložljivih za sečnjo zrelih deblih, to je od III. debelinskega razreda (30 cm) naprej, v njihovi kolikosti telesnine in v času njihovega vraščenja. To določitev letnega etata postavimo lahko v nastopno formulo : „ >" V i .6 . -.. . . — .6 V . .4 — .5 v i . — ^r=-^, .7 + .7 _ a6 .6 ..=^. . .5 + ^^ . K.t + . , .. — . -.. , m — .. fjr i m — m .* |
ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 47 <-- 47 --> PDF |
Prebiralni gozd v kateri je v = število debel, k = telesnina poskusnega debla, a = starost poskusnega debla, ax — ay pa čas njegovega vrasčenja. V praksi omejimo sečno množino na sečno zrelost telesnine, torej na debla od 30 cm debelinske prsne visine naprej, in isto primerjamo s skupnim prirastkom. Za kontrolo nam služi lahko doloeitev sečne množine lesa po L. Hufnagelovi metodi. Po tej metodi se, kakor je znano izvaja letni etat iz pravila: K tačasni telesnini debel m debelinskim skupinam, u u ki so već kot-5- let stara, se prišteje prirastek v času od -.- let in z . q u ~2 deli svota iz telesnine in prirastka. Prebiralni gozd nam more služiti kot temelj za dosego trajnega gozda in ker sedaj ob vsaki priliki čujemo vzklike po trajnem gozdu, je upati da bo, posebno po naših kraških krajih, domače prebiralno gospodarstvo mnogo prispevalo k preroditvi našega celotnega gozdnega gospodarstva. @.&® |