DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 16 <-- 16 --> PDF |
0 starih gozdih na Dolenjskem K. A. — Ing. A. Šioic: O starih gozdih na Dolenjskem. (Prispevek k varstvu prirode v Sloveniji.) Pokrajina med Kulpo in Čabranko, med kranjskim Snežnikom in dolino reke Krke je gozdno ozemlje v pravem pomenu besede. V tem ozemlju se je pričelo izdatnejše izkoriščanje gozdov mnogo pozneje, nego po drugih pokrajinah Slovenije. Vsi ti gozdi so bili z razsežnimi servitutnimi pravicami obremenjeni. Služnostnim pravicam se je prvotno zadoščalo s tem, da se je sekalo iz irmljivih ozirov le v neposredni blizini posamezmh vaši in selišč. V ostalem pa lesa tedaj in še v prvih desetletjih XIX. stoletja nišo mogli porabiti za drugo, kot za pridobivanje luga (pctaša), za obratovanje ene same steklarne (glažute) in za izdelovanje lesnega oglja, ki so ga rabili v topilnicah železne rude. Poraba lesa v omenjene svrhe je imela za posledico. da so bili tedaj na gotovih mestih stari gozdi popolnoma izsekani, ker se je sekanje vršilo vsled pomanjkanja komunikacij le v najbližnjih krajih ravnotako, kakor že omenjeno nakazovanje lesa servitutnim upravičencem. Nasprotno pa so velikanske, bolj oddaljene gozdne ploskve ostale od sekire nedotaknjene ; stari gozdi so tod ostali še uhranjeni našim neposrednim prednikom- nam in naši mladini. Toda to. kar so pustila prejšnja stoletja ohranjenega ali pa le polagoma in počasi izpreminjala, preminja sedanja doba s sredstvi. ki jih ima na razpolago, silno hitro. Tako je prodrla tuđi v označeno ozemlje s cestami in parnimi žagami, se mu približala z železnico in je v malo desetletjih iztrebila iz gozdov drevesne velikane. Crazdnim sestojem je odmerjena dandanes kratka življenska doba. ki ne dopušča. da bi zopet vzrastla debla tako ogromne debeline. S krajšo porabno dobo pa. kakor vsak gozdar in umen gozdni nosestnik vé, ne škodujemo gozdarstvu, temveč pomnožujemo denarno vrednost gazda in tuđi njegovo narodnogospodarsko korist. Današnji gozdni upravitelj mora ravnotako kakor gozdni´ posestnik- biti ne samo gojitelj gozda. temveč tuđi trgovec. Kjub temu. modernemu naziranju pa upravitelj gozda večkrat s prav težkim srcem vzame slovo od starega gozda, ki ga mora vsled predpisanega mu go«nodarstva izroeiti sekiri. Znano mu je bolj. kakor neukim, da prihodnja vzrast na dotičnem mestu ne bo nikdar več dorastla do takšne debeline. Sestoji. ki jih bo na posekanem prostoru znova in skrbno vzgojil. bodo pa dobičkanosnejši: gozd bo videti orijaznejši in svetlejši. čistejši. A še nekaj je, kar mine ob enem, ko mora pasti stari pragozd, in to je dobršen del pristnega narodnega duha. ki je imel tam svoje korenine, kjer so stala prastara drevesa. Že oddaljenost selišč od drugega. šumnega |
| ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 17 <-- 17 --> PDF |
0 starih gozdih na Dolcnjskem sveta v samotni gozdoviti pokrajini je dala tamošnjim naseljencem poseben značaj, ki se povsem razlikuje od ljudstva, ki prebiva izven gozda. Posameznik izmed nas, ki je potoval po teh razprostranih pragozdih. ali ki je tam v šamoti opravljal svoj posel, je imel gotovo občutek groze, ko se mu je tu razodevala močna, nepremagana božja narava. V temoti, ki se razprostira pod orjaškimi drevesi z mogočnimi obršami- zdijo se ti zamrli in tekom časa propali, po tleh ležeči truleži- korenine iri skale, mahovje in lišaji kakor pošasti. Vsepovsod vlada grobna tišina. Toda kadar nastopi viharno neurje, nastane v tem, sicer skoro mrtvem gozdu razbrzdano tuljenje, prasketanje in pokanje, da te spreleta strah! Ti pragozdi so bili domovina in izvor marsikatere otročje vraže, a tuđi neomajne vere ogljarjev, domovina premnogih lepih bajk in pesmi, ognjišče priproste domače umetnosti, ustvarjene z najenostavnejšim orodjem. Pod v vrstah zasajenimi drevesi. četudi bi dosegla svojih 30 do 40 cm premera v prsni visini, na gozdnih goljavah, v mladih nasadbah in goščah se ne rodi več takšna poezija, kot v pragozdu; ne bo je več te vrste. Izpremembe, ki se tako naglo in temeljito godijo, kot smo jih opažali pri izginjanju pragozdov na Dolenjskem, ki jih izpreminjamo v bolje negovane sestoje. so pač upravičene, v gozdarskem oziru ćelo potrebne in jih radi tega ne moremo preprečiti. Stari Ijudje in predniki današnjih Dolenjcev morda niti videli nišo gozdnih sestojev. po današnjih metodah pravilno oskrbovanih; nasprotno pa njih potomci morda ne bodo niti vedeli, kakšni so bili pragozdi, ki so jih bili izpodrinili in nadomestili sedanji gozdiči. Vprašamo, jeli se od onih krasnih pragozdov. ki so se nekoč na tako obsežni ploščini razprostiralj po našej deželi, ne bi dalo vsaj nekaj oteti in ohraniti za ljubitelja narave in naše potomce, za umetnika, za raziskovalca. gozđarja- posebno pa za našo mladino, ki se ji dandanes nudi tako malo idealnih nagonov? Naše krajevne in gospodarske razmere v splošnem sicer ne pripuščajo, da bi »varstvu prirode«1 posvetili pozornost v tolikšni meri- kot po drugih deželah in državah. Mali in srednji gozdni posestnik v te svrhe ne more doprinesti materielnih žrtev; zahteva pa se lahko od njega, da nalašč ne kvari naravnih spominkov- ki jih je zgradila priroda. Pač pa bi mogla velika gozdna posestva pustiti posamezne gozdne ploskve ali vsaj posamezna imponujoča debla neposekana in ohraniti bodočnosti podobe. ki bi nam sicer bile za vselej izgubljene. To žrtev je možno doprineti večjim posestvom. ne da bi imela znatne izgube pri gozdni renti. Mnogokrat so taki gozdi. k{ so v nokrajinskem, oziru jako lepi, glede kvalitete in mase lesa manjvredni, 1 Qlej članek: »Prirodno varstvo in ohrartitev prirodnih spomenikov v iozdu«, ki ga ie priobčil irig. A. Šivic v »Jugosl. Šumi«. 1. 1921. Op. ured. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 18 <-- 18 --> PDF |
0 starih gozdih na Dolenjskem pogostokrat tuđi jako oddaljeni od dobrih komunikacij ali pa ležijo v terenu, po katerem je spravilo lesa otežkočeno. Takšni gozdi bi nam mogli ostati ohranjeni. Kdor že hoče prav pedantno postopati, naj take ohranke vknjiži kot »rezerve« ali pa naj iz drugih svojih gozdov polagoma vzame to, kar je tam prihranil in izločil od iz- Kar je bil kdo odmenil, da bodi ohranjeno kot »spomenik narave «, to mora potem tuđi popolnoma prepustiti naravi sami, ki naj v tem gozdu gospodari po svojih lastnih zakonih, ne da bi se človek vtikal v njeno oblast. Ohranitvi prirodnih krasot in spomenikov posvečajo mnoge države in dežele že dolgo časa veliko pozornost; žrtvovale so ćele pokrajine, pogorja, doline, močvirja, parke in spominska drevesa v te svrhe. Tuđi pri nas na Dolenskem ta stremljenja nišo izostala in se že dlje časa udejstvujejo, četudi le v manjšem obsegu in le od posameznikov, ki so razumeli to hvalevredno in požrtvovalno nalogo. V gozdih veleposestva, ki ga oskrbujeta gozdna urada v Kočevju in v Soteski, so pred 30 leti zaeeli popolnoma izločati od izkoriščanja posamezne ploskve v pragozdu, medtem ko se po ostali površini vrši normalno izkoriščanje s prebiranjem močnejšega in drugega, toda poškodovanega drevja. Pa tuđi v teh, v izkoriščanje namenjenih delih se puščajo tu pa tam posamezna, izredno močna, lepa in zdrava drevesa, ki naj ostanejo. Dandanes na tem posestvukjer se prebiralno sekanje obnavlja na vsakih 20 do 25 let, skoro ni nobenega, še nedotaknjenega gozdnega sestoja, ražen onih. ki so za prirodni spominek izločeni in ostanejo ohranjeni kot nedotaknjeni pragozdi. Ti obvarovani prostori, četudi so primeroma skromnega obsega, pa nam popolnoma zadostujejo, da nam ohranijo podobo pragozdov izza davno prošlih dni. Žrtev, ki jo je doprinesel v te svrhe posestnik, — po njegovem mnenju — ni velika. Kot pragozdi 1 so bile določene in ohranjene sledeče ploskve : R e v i r hektarji 1 V pcgorju: j Kočevje — — — — 21-24 „Friedrichstanj" 1 Grčarice — — — V Koteniškem 1 Glažuta — — — — 28-96 hribovju \ Podpreska — — — 36-85 Podstenice — — — 9614 n 34-71 Travnik — — — — 47-48 V Rogu tf 18-56 Soteska v* — — -7» 14-64 Sv. Peter — — — 1-46 | Brezova rebar 4-81 vsega skupa | 305*63 |
| ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 19 <-- 19 --> PDF |
0 starih gozdih na Dolenjskem Vse te ploskve so omejičene s kameni in izkazane v gospodarskih načrtih. Spominska drevesa, ki stojijo po drugih, prebiralno izkoriščanih gozdih, pa nišo vsa šteta in zaznamovana, vendar pa so posamezni eksemplari označeni tuđi v gospodarskih načrtih. Poleg naštetih ploskev je bil kot prirodni park odmenjen in ohranjen tuđi gozd v neposredni blizini zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, ki ga pa, kakor čujemo, namerava sedanji lastnik zdravilišča izsekati. trn®?® Šumarski List br. 11. |