DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 64     <-- 64 -->        PDF

.. .............. ......... ........


Kaj se je dalje o tem vprašanju ukrenilo, je znano iz zapisnikov o s*»jah
centralnega odbora. Pri deputaciji, katera je osebno predložila protestne predstavke
na vsa merodajna najvišja mesta, je Podružnico zastcpal poročevalec.
Utis, ki ga je dobil, je bil ugoden, ker je deputacija povsod, posebno pa pri predsedniku
skupščine Jovanoviću in podpredsedniku državega sveta Alaupoviću
našla popolno razumevanje in dobila zadovoljiva zagotovila.


Pri tem mora še povdariti dve dejstvi, kateri sta bili ugotovljeni, da so se
enake krivice pri razvrstitvi šumarskih uslužbencev izvršile v vseh krajih države
in da je glavna krivda na tem, ker je uredba o razvrstitvi, katere pomen je komisija
pri Ministarstvu veliko precenjevala, kar se šumarskega osebja tiče,
skrajno pomanjkljiva in krivična. To se že povsod uvideva. O krivdi se mu ni
potrebno izražati, ker se bo gotovo tuđi to vprašanje ventiliralo in končno raz
čistilo na veliki letošnii skupščini v Sarajevu.


K poročilu o lanski skupščini, ki ga je dal g. presednik, ni mu treba veliko
dostaviti. Ideja, izdajania spominskih knjig ter ekskurzij v gofede, s katero smo
lani začeli, je padla na dobra tla. Letos dobimo knjigo o gozdarstvu Bosne ter
borno imeli priložnost videti tipične bosanske gozde. Od naše knjige »Gozdarstvo
v Sloveniji« je ostalo še precej izvodov neprodanih.


Olavni odbor je v) tem letu imel pet sej: v Ljubljani, v Skoplju-Tetovem,
v Zagrebu, v Našicah in v Vinkovcih. Veliko delo se je nadaljevalo z enakim navdušenjem
in tuđi že s popolnim medsebojnim zaupanjem, kar je neprecenljivega
pomena. Resile se je obilo načelnih stvari, pri čemer so naši odborniki odlično,
deloma tuđi vodilno sodelovali.


Podružnični odbor je imel formelno le tri seje, dejansko pa 5, ker se je druga
seja dvakrat nadaljevala O delu sej pričajo objavljeni zapisniki. Posebno pa
mora omeniti nekatere izredno važne predmete, ki so se večkrat obravnavali in
katerih končna rešitev še ni padla, bo pa uprav ogromnega pomena za vso
državo.


Tu se mora predvsem dotekniti novega nacrta zakona o šumah. Kako je
prišlo do tega, da se v Udruženju nismo mogli zediniti za en sam nacrt, je že pre
cej znano. O globljih motivih in tendencah posameznih načrtov pa vlada še precejšna
nejasnost. V glavnem sta v ospredju dve stališči, hrvatsko in pa naše.
Na hrvatskem imamo moderno velešumarstvo s skoraj popolno izključitvijo ljudstva
iz kulturnega in gospodarskega sodelovanja v gozdarstvu, naše stališče pa
je stališče narodnega in ljudskega gozdarstva, pač pod vodstvom in strogim nadzorstvom
države. Naša ideja je doma ne le v Sloveniji, temveč tuđi v Bosni, v
Crni Gori in v Srbiji, le primerno zastopati in raztolmačiti jo je bilo treba, kar
pa smo doslej opustili.


Vsled tega je zaenkrat zmagalo nasprotno stališče, ki ga nailažje označimo


s stališčem neljudskega šumarskega velekapitalizma. Pri tem pa moram podcrtati
dejstvo, da se je to moglo zgoditi le vsled popolnega nepoznavanja medsebojnih
dejanskih razmer, katere so v marsičem moderno doktrino absolutnega konservatizma
sicer ne ovrgle, pač pa ž uspehom modificirale. Gozd, kateremu hoćemo
dobro, ne srne biti v nasprotju z ljudstvom, temveč v interesu ljudstva. In to je
mogoče doseći brez posebnih nevarnosti, za kar imamo že dovolj dokazov (posebno
Slovenija).
Naš nacrt pa predstavlja ob enem sicer nekoliko kompliciran, pač pa za
vse kraje in razmere naše države (posebno v vprašanju rešitve agrarne reformo)