DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 64 <-- 64 --> PDF |
.. .............. ......... ........ Kaj se je dalje o tem vprašanju ukrenilo, je znano iz zapisnikov o s*»jah centralnega odbora. Pri deputaciji, katera je osebno predložila protestne predstavke na vsa merodajna najvišja mesta, je Podružnico zastcpal poročevalec. Utis, ki ga je dobil, je bil ugoden, ker je deputacija povsod, posebno pa pri predsedniku skupščine Jovanoviću in podpredsedniku državega sveta Alaupoviću našla popolno razumevanje in dobila zadovoljiva zagotovila. Pri tem mora še povdariti dve dejstvi, kateri sta bili ugotovljeni, da so se enake krivice pri razvrstitvi šumarskih uslužbencev izvršile v vseh krajih države in da je glavna krivda na tem, ker je uredba o razvrstitvi, katere pomen je komisija pri Ministarstvu veliko precenjevala, kar se šumarskega osebja tiče, skrajno pomanjkljiva in krivična. To se že povsod uvideva. O krivdi se mu ni potrebno izražati, ker se bo gotovo tuđi to vprašanje ventiliralo in končno raz čistilo na veliki letošnii skupščini v Sarajevu. K poročilu o lanski skupščini, ki ga je dal g. presednik, ni mu treba veliko dostaviti. Ideja, izdajania spominskih knjig ter ekskurzij v gofede, s katero smo lani začeli, je padla na dobra tla. Letos dobimo knjigo o gozdarstvu Bosne ter borno imeli priložnost videti tipične bosanske gozde. Od naše knjige »Gozdarstvo v Sloveniji« je ostalo še precej izvodov neprodanih. Olavni odbor je v) tem letu imel pet sej: v Ljubljani, v Skoplju-Tetovem, v Zagrebu, v Našicah in v Vinkovcih. Veliko delo se je nadaljevalo z enakim navdušenjem in tuđi že s popolnim medsebojnim zaupanjem, kar je neprecenljivega pomena. Resile se je obilo načelnih stvari, pri čemer so naši odborniki odlično, deloma tuđi vodilno sodelovali. Podružnični odbor je imel formelno le tri seje, dejansko pa 5, ker se je druga seja dvakrat nadaljevala O delu sej pričajo objavljeni zapisniki. Posebno pa mora omeniti nekatere izredno važne predmete, ki so se večkrat obravnavali in katerih končna rešitev še ni padla, bo pa uprav ogromnega pomena za vso državo. Tu se mora predvsem dotekniti novega nacrta zakona o šumah. Kako je prišlo do tega, da se v Udruženju nismo mogli zediniti za en sam nacrt, je že pre cej znano. O globljih motivih in tendencah posameznih načrtov pa vlada še precejšna nejasnost. V glavnem sta v ospredju dve stališči, hrvatsko in pa naše. Na hrvatskem imamo moderno velešumarstvo s skoraj popolno izključitvijo ljudstva iz kulturnega in gospodarskega sodelovanja v gozdarstvu, naše stališče pa je stališče narodnega in ljudskega gozdarstva, pač pod vodstvom in strogim nadzorstvom države. Naša ideja je doma ne le v Sloveniji, temveč tuđi v Bosni, v Crni Gori in v Srbiji, le primerno zastopati in raztolmačiti jo je bilo treba, kar pa smo doslej opustili. Vsled tega je zaenkrat zmagalo nasprotno stališče, ki ga nailažje označimo s stališčem neljudskega šumarskega velekapitalizma. Pri tem pa moram podcrtati dejstvo, da se je to moglo zgoditi le vsled popolnega nepoznavanja medsebojnih dejanskih razmer, katere so v marsičem moderno doktrino absolutnega konservatizma sicer ne ovrgle, pač pa ž uspehom modificirale. Gozd, kateremu hoćemo dobro, ne srne biti v nasprotju z ljudstvom, temveč v interesu ljudstva. In to je mogoče doseći brez posebnih nevarnosti, za kar imamo že dovolj dokazov (posebno Slovenija). Naš nacrt pa predstavlja ob enem sicer nekoliko kompliciran, pač pa za vse kraje in razmere naše države (posebno v vprašanju rešitve agrarne reformo) |