DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 24     <-- 24 -->        PDF

302 Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem.


Ing. Franjo Seonik (Ljubljana):


Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskeiru


O priliki šumarskega kongresa v Ljubljani meseca avgusta 1.
192z., ogledali so si izletniki, ki so se vračali s Pokljuke, novo žago
v Soteski. Marsikateri je z zanimanjem ogledoval stare in nove vodne
zgradbe ter moderno strojno opremo- Mislil sem si, da bi biljo
morda komu ljubo, spoznati natančnejše razne okolščine, pod katerimi
se je začela in dovršila zgradba te žage. Zato sem se odločil
napisati ta članek.


»Žaga Soteska« se nahaja ob Savi Bohinjski v takozvani Soteski
na Oorenjskem. Od železniške postaje Soteska na progi Jese-
nice—Trst je oddaljena ca 2 km. Zgrajena je bila prvikrat 1. 1878po
Kranjski industrijski družbi, ki je bila takrat lastnica okolišnjih
gozdov. L. 1895- je prešla z gozdovi vred v last Kraniskega verskega
zaklada in obratuje danes z njo kr. šumska uprava v Bohinjski
Bistrici.


Prvotno je bila tam žaga samica s pogonom navadne Jonvalove
turbine, močne 50 H. P. Sčasoma je bil postavljen mesto samice
jarmenik, nato vzidana poleg stare turbine nova moderna Francisturbina
z 80 HP. Nato je bilo poslopje razširjeno in postavljen drugi
jarmenik in končno napravljeno še vodno kolo za pogon generatorja
za električno razsvetljavo. Krožne žage in drugi manjši stroji so bili
vsi starejših tipov. Stavba sama je bila pa lesena. Ker se je vedno
le preurejevala in dozidavala, ni odgovarjala več modernim zahtevam
ne po delazmožnosti, ne v tehničnem oziru.


Žaga se je oddajala v najem kupcem lesa v bližnjih verskozakladnih
gozdovih.


Dne 11. aprila 1921. je uničil požar žago ob enem pa tuđi veliko
množino rezanega in okroglega lesa, ki je bil nakopičen na bližnjih
skladiščih.


Kmalu po požaru so se pričele priprave za zgraditev
nove žage. Predvsem je bilo treba izdelati nacrt, ki bi odgovarjal
vsem modernim zahtevam.


To je bila težka naloga- Direkcija šum v Ljubljani, ki je bila
osnovana še le po prevratu, nima gradbenega oddelka, v čigar delokrog
spada projektiranje novih zgradb. Privatnega šum. tehničnega
biroja, kateremu bi se bila mogla poveriti sestava celega projekta,
v Sloveniji nimamo. Med državnimi gozdarskimi inženjerji, ki so po
svoji teoretski izobrazbi v prvi vrsti poklicani za izvrševanje sličnih
del, pa ni bilo nobenega, ki bi imel potrebno prakso v specijalni
gradbeni stroki.




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 25     <-- 25 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem. 303


Pri kolegijalnih posvetovanjih med organi državne šumske
uprave in bivšimi najemniki so se določile glavne smernice za postavitev
nove naprave. Uspeh teh posvetovanj je bil sklep, da se
zgradi nova žaga na istem mestu kot je stala prejšnja in sicer tako,
da se pridrži stara turbinska krnica1 s Francisovo turbino 80 HP.


Predlog šum. upravitelja Josipa Qoedererja, da se brez ozira
na te ostanke zgradi na drugem mestu celotna nova stavba, je bil iz
vzrokov štednje odklonjen. Pri poznejših posvetovanjih se je pretresat
tuđi predlog, da se zgradi na kraju pogorele žage električna
centrala, žaga sama pa postavi pri kolodvoru Soteska. Električna
centrala naj bi dobavljala električni tok za pogon in razsvetljavo
žage. preostali tok pa bi se oddal okolišnjim vašem odnosno industrijskim
podjetjem.


Ker bi pa nastale teškoće pri nakupu zemljišča pri kolodvoru,
dalje ker bi bila potrebna veliko večja gradbena glavnica in končno
radi dolgotrajnega časa. ki bi bil potreben za dovršitev povećane
naprave, se je ta misel opustila-


Pozvale so se razne tvrdke, da napravijo na podlagi danih navodil
svoje projekte. Vsaka tvrdka je stavila nato svojo ponudbo in
sicer tovarne strojev za strojni, gradbene tvrdke pa za gradbeni del
naprave.


Ko so se spravili posamezni projekti v sklad s prvimi smernicami,
se je sestavil generalni projekt ćele naprave- Naslanjal se je na
ostanke prejšne zgrabe ter je obsegal le najnujnejše objekte, ki bi
se morali izvršiti. Stroški so bili v maju leta 1921. proračunani na
510-000 Din.


V svrho izvršitve tega projekta je bil stavljen predlog, da naj
zgradi žago državna uprava sama. Finančno ministrstvo pa je odklonilo
predlog z motivacijo, da bi tako velik izredni kredit preveč
obremenil državni budžet-


Istotako je bil zavrnjen predlog, da naj država za zgradbo žage
v režiji najame posojilo, ki bi se bilo dobilo v Ljubljani.


Ker torej ni bilo drugega izhoda, je bilo končno sklenjeno, da se
odda postavitev žage privatni lesno-industrijski tvrdki pod sličnimi
pogoji, kot se sklepajo eksp3oatacijske pogodbe v Bosni. Izmed
vloženih ponudb je bila najugodnejša ponudba tvrdke Dolenc-Pogačnik,
ki je bila po daljših razpravah s tvrdko sprejeta od ministrskega
sveta dne 7- septembra 1921.


S pogajanji in posvetovanji se je izgubilo mnogo dragocenega
časa. Zamudilo se je ćelo poletje 1921, ki je bilo zelo lepo in suho-


Medtem so se izvršile na stavbišču razne priprave, da je bilo
mogoče začeti z glavnim delom takoj po zadevni odločitvi ministrstva
za šume in rudnike.


Ko je bila sprejeta ponudba tvrdke Dolenc-Pogačnik glede postavitve
žage, je začela tvrdka takoj z delom v lastni režiji. Za podlago
ji je služil odobreni generalni projekt ćele zgradbe.


*) Turbinska krnica -= Turbinenschachf.




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 26     <-- 26 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem.


Takoj v začetku pa se je pokazalo, da je ta projekt v tehničnem
oziru pomanjkljiv, ker ne izkorišča vseh razpoložljivih vodnih sli.
Vsled tega je napravil gradbeni svetnik ing. Jos- Otachal iz Ljubljane
nov osnutek ćele naprave, po katerem je bilo doseženo maksimalno
izkoriščanje vodne sile- Na podlagi tega osnutka so se oddale vodogradnje
ljubljanski gradbeni tvrdki ing. Dr. Miroslava Kasala kot
najprimernejšemu ponudniku.


Gradbena tvrdka je pričela z delom v začetku oktobra 1- 1921.
Vsled oštre zime, ki nastopa v Bohinju zelo zgodaj, so se morala
dela začetkom decembra prekiniti in so se mogla nadaljevati še le
spomladi 1. 1922


Qlavna dela so bila dokončana do 8. novembra 1922. v toliko,
da sta se mogla pričeti obrat in izvršiti kolavdacija po politični
upravi. Medtem ko je žaga že obratovala, so se izvrševala še razna
naknadna dela. Ta so bila dovršena do 22. januarja 1923, katerega
dne se je izvršila kolavdacija in obenem prevzem žage po državni
šumski upravi


S tem dnem je prešla tuđi žaga v državno last in bila oddana
takoj v zakup v smislu sklenjene pogodbe tvrdki Dolenc-Pogačnik.
V naslednjih odstavkih hočem podati:


I. opis zgradbe in gradbenih del,
II. splošna razmotrivanja, ki se nanašajo na to napravo.
I- Opis zgradbe in gradbenih del.


Ime Soteska (Stenge) prihaja od več kilometrov dolge zareze,, tesni
ali soteske, po kateri teče reka Sava Bohinjska. Dolina je tuđi na
mestu, kjer stoji žaga, zelo ozka. Kakor kaže presek terena A-B (gl. si.
na str. 307.), je na levem bregu Save komaj dovolj prostora za cesto
in železnico, na desnem bregu pa se dviga neposredno nad malo. ca
8500 m2 obsegajočo ravnico strm obronek. Ta ravnica je državna
last, medtem ko je obronek last posameznih privatnikov — seljakov.
Mejo med obema tvori javna izvozna pot, tako da iz tega vzroka
privatno zemljišče ne more služiti za event- skladišče za okrogel
odnosno rezan les.


Plato, ki priđe poštev kot stavbišče in skladišče, meri okrog
6500 m2. Drugo odpada na kanal, plovišče1 in cesto.


Če vzamemo za presojo porabnosti tega prostora za žago podatke
ing. Lippmanna2 o razmjer ju med stavbo, skladiščem za okrogel
les in skladiščem za rezan les, vidimo, da to mesto ne odgovarja
zahtevam. Po Lippmannovih podatkih je potreben normalno n. pr.
za žago z 2 jarmenikoma in vse druge pripadajoče naprave ca 6000
m2 velik prostor. Od tega bi se imelo porabiti za:


stavbe hlodišče3 skladišče za rezan les
0-1 0.6 0.3
J) plovišče = Triftplatz.


2) ing. Robert Lippmann: „Anlage, Einrichtung und Betrieb der Sagewerke"


") hlodišče = skladišče za okrogel les (hlode ali krije).




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 27     <-- 27 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem. 305


celokupnega prostora, torej
600 m2 3600 m2 1800 m3
V našem slučaju pa imamo (glej situacijsko sliko) sledeči po
ložaj. Ćelo stavbišče meri okrog 6500 m2. Od tega odpade na:
stavbe3 hlodišče skladišče za rezan les
850 m2 1900 m3 3750 m1
izraženo v desetinkah pa:


0.13 0.29 0.58
Podatki ing. Lippmanna naj ne služijo kot pravilo, ker se tuđi
pri drugačnem razmerju lahko z dobrim uspehom obratuje. V vsakem
slučaju so namreč razne okolnosti merodajne za izbero prostora in
razmerja.


SI. 1. Zaga v Soteski.


Za hlodišče služi nam prostor na desni, za skladišče za rezan
les pa prostor na levi strani kanala. Če primerjamo površine naših
skladišč z Lippamnnovimi normalnim! površinami, vidimo, da je
naše hlodišče premajhno, skladišče za rezan les pa preveliko. V resnici
pa slednje ni preveliko, ker se mora nahajati krog in krog žage
prazen prostor za manipulacijo; plovišče, kanal in obe sušilne lopi
ob strani pa tuđi onemogočajo popolno izrabo prostora za skladišče
V času slabe konjunkture se skladišče hitro napolni in postane premajhno.
V tem slučaju pa služi tzv. Kopišče, ki je ca 200 m oddaljeno
od žage, kot rezervno skladišče.


4) Tu so všteti: poslopje žage z vsem stranskimi prostori, stanovanjska hižica.
hlev in lopa za brizgalno. Obe sušiini lopi sta vrštefi v skladišče za rezan les.




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 28     <-- 28 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem.


Hlodišče pri neprekinjenem obratovarvju navadno popolnoma
zadostuje. Le v slučaju, če nastane daljši zastoj v obratovanju, medtem
ko se radi prometnih razmer okrogel les mora spravljati na
skladišče, postane isto premajhno. Skoro ves les, ki se razžaga na
tej žagi, se doplove namreč po Savi. Iz gozdnih oddelkov, ki gravitirajo
proti Savi, priđe les po žičnicah ali po saneh v dolino, kjer se
spuste hlodi v vodo in splavijo do jezu v Savi. Nad jezom se nahajajo
grablje, ki prestrežejo hlode, da ne plovejo z vodo dalje, temveč
skozi zatvornico po kanalu v plovišče, kjer jih ustavijo druge grablje,
da ne morejo iz plovišča v dovodni kanal k turbinam. Iz plovišča
se izvlačijo hlodi nato s cepini na hlodišče, sortirajo po debelini in
zlože y kupe.


Cas plovbe je omejen z ozirom na ribogojstvo, včasi pa je
plovba onemogočena radi nizke vode. Za časa plovbe se okrogel les
na hlodišču brzo nakopiči- Da ne zmanjka prostora, je treba napraviti
zelo visoke kupe, kar pa je zvezano z velikimi stroški


Če dopuščajo terenske razmere in druge okolščine, je navadno
najboljše žago tako situirati, da se nahaja hlodišče pred, skladišče za
rezan les pa za žago. Naše terenske razmere pa tega nišo dopuščale,
vsled česar se nahajata obe skladišči pred žago odnosno ob žagi.
Pot, ki´-3o napravi les skozi žago torej ni premočrtna, temveč je zavita
v podobi zanke. Dosti ugodnejše bi bilo, da se je pomaknilo poslopje
žage še za ca 20 m daije v smeri toka vode; na ta način bi bili


pridobili pred žago več prostora za skladišči.


Vsa poslopja so na novo zgrajena, in sicer: poslopje žage (žagarna1
s pritiklinami), stanovanjska hišica, hlev, dve sušilni lopi in
mala lesena uta za požarno brizgalno.


Vse vodogradne naprave so izvedene v betonu- Stene dotočnega
in odtočnega kanala, kakor tuđi stene podzemlja žage so zgrajene
iz betona, mešanega v razmerju 1 :10 z vložkami kamenja. Le
stene turbinskih krnic so brez kamenenih vložk.


Vsi zidovi v pritličju so napravljeni iz opeke. V žagarni so stene
med z opeko zidanimi stebri deloma iz lesa.


Krov nad žagarno je navadna lesena krovna konstrukcija, krita
z navadno stresno opeko,1 medtem ko je napravljen nad stranskimi
prostori krov iz lesnega cementa.


Stanovanjska hišica je sezidana tuđi iz opeke in krita z navadnimi
strešniki. Služi kot stanovanje za osebje tvrdke in državnega
gozdnega čuvaja- Slednji nadzira poslovanje na žagi ter vse druge
industrijske naprave in gozdove, spadajoče v varstveni okraj »Gorjuše
«.


Hlev s kolarnico je zidan iz otle cementne opeke in krit z zarezano
opeko.2 Postavljen je bil vsled tega, ker hoče prevažati tvrdka
les z lastnimi konji radi pomanjkanja voznikov v bližnji okolici. V
podstrešju nad hlevom se nahaja soba za delavce.


1) žagarna = Sagehalle.
2) Biterschranzziegel
´) Falzziegel




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 29     <-- 29 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskem.




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 30     <-- 30 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskem.


Sušilni lopi sta leseni in kriti z zarezano opeko. Na stebrih, oddaljenih
drug od drugega po 5 m, počiva takozvana nemška krovna
konstrukcija- V teh lopah se sušijo deske na zraku na ta način, da se
postavijo po konci po širini druga do druge v smeri poprečnega prereza
lope. Fo dolžini pa so ločene posamezne vrste desk medsebojno
približno za debelino eue deske. Skozi te presledke veje neprestano
zrak in osuši deske veliko hitreje kot zložene v skladih.


Takrat, ko se je začelo rešavati vprašanje postavitve žage,
smo stali pred težkim vprašanjem, kako z malimi stroški zgraditi
nekaj solidnega in modernega. Pisec tega članka, ki se je nahajal pri
šumski upravi v Boh. Bistrici od takrat, ko je žaga pogorela pa do
oddaje nove žage v najem, je bil skoro pri vseh delih, ki so se nanašala
na novo postavitev. Ko se je začela graditi žaga v režiji tvrdke
Dolenc-Pogačnik, mu je bil poverjen s strani gozdnega erarja državni
nadzor nad gradbenimi deli in obenem administrativno vodstvo
vseh poslov za tvrdko- Kot tak je videl vse krize in težave, ki so se
pojavili pred začetkom dela, med gradnjo in po dovršitvi zgradbe.


Kakor že omenjeno, je pričela gradbena tvrdka ing- Dr. Miroslava
Kasala z glavnimi deli v pozni jeseni 1. 1921- po odobrenem
projektu. Ta projekt je predvideval v glavnem, da ostane nova
stavba na istem mestu kod bivša stara; dalje poglobitev odločnega
kanala, s čemer se poveča padec za 1.3 m in pridobi na sili za ca 75
HP in končno napravo kanala za odvajanje gramoza. Vse vodogradnje
se izvedejo v betonu, nadzemni zidovi pa v opeki- Strojne
naprave se izrvše po najmodernejših principih.


Kmalu se je pa pokazalo, da stara turbinska krnica ni porabna
in se mora na vsak način odstraniti- Vsled tega se je ves projekt
znatno izpremenil.


Ko smo pričeli kopati temelje za zidove odtočnega kanala in
turbinskih krnic, se je pojavila nova težkoča. V globini temeljev so
zadeli delavci na najčistejšo glino. Ciradbena tvrdka se pri ogledovanju
stavbišča ni potrudila, da bi se bila prepričala z vrtanjem o
kakovosti terena. Stavbišče je namreč nasipina. Z ozirom na geološko
strukturo bližnje okolice je zaključeval podjetnik, da sestoji iz
peska in gramoza, nanešenega na skalnato podlogo. O pravilnosti
svojega zaključka je bil tako prepričan, da ni niti poskušai vrtati na
mestu, ki se je moralo poglobiti-


V glini se je našla tuđi vrsta smrekovih pilotov od prejšnje
zgradbe, ki so bili že crni in trdi ter so se deloma porabili za novo
zgradbo.


Temelji zidov krnice in odtočnega kanala se nišo smeli postaviti
na glino. Zato je bilo treba zabiti pod nje pilote- Za pilote se je
vzel smrekov les, dolg po 5 m in zabijali so se v tlo drug ob drugemšli
so v globino večinoma do ćele dolžine, le mestoma manj. Če se
po IO1 udarcih z ovnom ni pogreznil pilot za 1 cm, se je prestalo z zabijanjem
in odžagal pilot tik zemlje. Glava pilota ne srne priti v beton.


Po zimi so se prekinila dela pri poglobljanju odtočnega kanala
in zabijanju pilotov. Pomlad 1. 1922. pa je bila zelo deževna. Ražen
tega so se pojavili mnogi izviri, ki so zelo ovirali delo- V izkopanjh




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 31     <-- 31 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Goreniskem. 309


jamah za temelje, kjer so se zabijali v dno piloti, se je neprestano
nabirala voda. Odstranjevala se je sproti z neprestanim črpanjem.
Vsled počasnega dotoka se ni mogla porabiti parna sesalka, temveč
se je rabila le mala ročna sesalka, kar je bilo seveda dosti počasnejše
in dražje delo


l\idi temelji jarmenikov in istebrov v podzemlju žagarne so
pilotirani. Skupno je bilo porabljenih 352 smrekovih pilotov.


Qramoz za betoniranje se je dobival iz savske struge. Vsled
stalne visoke vode pa je bila ta dobava zelo otežkočena, deloma
ćelo onemogočena. Ko je nastopilo končno lepo vreme, pa je zmanjkalo
gradbeni tvrdki cementa, ker ga ni imela veliko v zalogi. Cement
je bilo takrat zelo težko dobiti, ker je vladala v državi živahna
gradbena delavnost.


K tem zaprekam je prišla še prometna kriza, povećana vsled
vojaških priprav prot Madžarski. Zato je bil prevoz vsakojakega
materiala zelo otežkočen.


Navedene okolnosti so delo znatno zavlekle in zgradbo zelo
podražile.


Medtem so se izvršila naročila strojev. V prvotnem nacrtu in
proračunu je bilo določeno, da se opremi žaga s sledečimi stroji: 2
turbinama za pogon, 2 jermenikoma, 2 navadnima krožnima žagama
za obrobljevanje, 1 krožno žago za rezanje remeljnov odn. paralelno
obrobljevanje, 1 nihalno žago za prirezovanje, z 1 navadnim brusilnikom,
1 dinamostrojem za električno razsvetljavo in končno 1 požarno
brizgalno.


Od prejšnje žage so preostali: 1 turbina, 1 jarmenik, 2 navadni
krožni žagi, brusilnik in nekatere transmisije. Ti stroji so bili deloma
zelo obrabljeni, deloma so pri požaru precej trpeli in so bili potrebni
temeljitega popravka- V popravo so se oddali Kranjski industrijski
družbi na Jesenicah, ki je dobavila tuđi železne grablje, vse zatvornice
in nekatere nove transmisije.


Novi stroji so se nabavili ponudbenim potem. Najugodnejšo ponudbo
za stroje za obdelovanje lesa so stavile »Strojne tovarne in
livarne, d. d.« v Ljubljani.


Radi Štednje se je oddala dobava in poprava strojnih naprav
dvema tvrdkama. Tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah
pa nišo urejene za proizvajanje odn. popravilo finih strojev za
obdelovanje lesa. Stroški za popravilo starih strojev nišo bili veliko
nižji od nabavne cene novih strojev. Popravljen stroji so bili zastarele
konstrukcije in so se pozneje deloma odprodal; in nadomestili
z novimi. Pri veliki, moderni žagi ne kaže nameščati popravljenih
strojev zastarelih sistemov; boljše jih je prodati in nabaviti nove,
moderne sisteme, saj postanejo tuđi ti pri današnjem naglem razboju
tehnike v kratkem času zastareli.


Novo turbino in većino novih strojev za obdelovanje lesa so
lobavile »Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani«, ki so do danes
lajboljše podjetje za te proizvode v naši državi. Morda v tehničnem
)ziru ne dosegajo prvovrstnih svetovnih tvrdk, toda njegovi izdelkî
ta žago v Soteski so se izkazali za dobre in solidne.




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 32     <-- 32 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem.


S poglobljenjem odtočnega kanala za 1-3 m se je zvišala vodna
moe od ca 80 na 150 HP. Stara Francis-turbina, ki se je obdržata,
4ma 80 HP. Ce bi se hotelo torej izrabiti vso vodno silo, bi se bila
morala naročiti nova turbina s 70 HP. Kupila pa se je turbina s 23
HP, z motivacijo, da za sedaj popolnoma zadostuje ; po potrebi se še
vedno lahko naroči dodatna turbina.


Zaenkrat je ostalo torej ca 47 HP neporabljenih. Vsekakor bi
bilo umestnejše, da se je naročila takoj v začetku turbina s 70 HP ;
prvič zato, ker bi ne bila veliko dražja , drugič pa zato, ker se lahko
obrat po potrebi hitro razširi.


V poletnem času je delo hitrejše napredovalo, tako da je bila
jeseni 1. 1922. žaga v glavnem gotova. Treba pa je bilo izvršiti še
mnogo naknadnih del, kakor napravo obrežnega zidu od Savi, prefcritje
odtočnega kanala, planiranje terena okrog žage itd. Ražen
tega so se pokazali pri stavbi sami razni nedostatki, ki jih je bilo
treba odstraniti. Pri prvem daljšem deževju je začel puščati krov iz
lesnega cementa na stranskem poslopju. Ta krov je bil napravljen
na sledeči način: Železo-betonski strop se je najprej prevlekel s plastjo
lesnocementne smole. Na plast smole je prišla plast lepenke, na
to 2 cm debela plast peska in končno na vrh ca 5 cm debela plast
gramoza. Toda še pravočasno se je izkazalo, da takšna izolacija ne
zadostuje. Zato je morala biti položena naknadno še ena plast lesnocementne
smole in lepenke, na katero sta bila nasuta potem pesek
in gramoz. Za tako izvršeno izolacijo je prevzel klepar, ki je izvrševal
delo, tuđi eno!etno garancijo, česar prej ni hotel storiti.


Pri tej priliki pripominjam, da krov iz lesnega cementa na temdelu
poslopja ni posebno umesten. Napravljen je bil radi tega, da se
odstrani nevarnost požara vsled neprevidnosti v delavskih stanovanjih
odnosno pisarnah. Toda ta nevarnost bi se dala odstraniti ali
vsaj zelo zmanjšati na drug. cenejši način. Ta krov iz lesnega cementa
je prvič dražji od navadnega, drugič se mi zdi izolacija še
vedno nedostatna; tuđi estetski ne napravi najboljšega utiša. Razentega
bi služil prostor pod navadnim krovom lahko kakšni koristni
svrbi.


Drugi nedostatek se je pokazal, ko je bila spuščena voda v dotočni
kanal in je narastla Sava vsled daljšega deževja. Iz plovišča in
od drugih strani je prodirala voda skozi propustno tlo do zidov in
nastopila v podzemlju. Deloma je pronicala skozi tlak, deloma skozi
zidove. Vsled naratsle Save pa se je dvignila tuđi voda v odtočnem
kanalu in pritekala v podzemlje skozi vrata, ki vodijo iz podzemlja
žagarne na mostič preko odtočnega kanala in služijo za izvoz žaganja.


Pod betoniranim tlom podzemlja bi morala biti izvršena drenaža,
tako da bi voda, ki pronica skozi zidove in tlo. odtekala pod
tlom v odtočni kanal. Skozi zidove bi voda sčasoma tuđi ne pronicala
več, ker bi kmalu zamašila fine luknjice, ki se nahajajo v vsakem
betonu in ki povzročijo, da vsak beton v začetku propušča vodo.
Drenaža se ni izvršila takoj v začetku zgradbe vsled tega, ker se




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 33     <-- 33 -->        PDF

Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskem.


voda podzemlju žage takrat še ni pojavila; odtočni kanal še ni bil
sezidan in dotočni kanal ter plovišče sta bila prazna.


Nastalo je vprašanje, kako odstraniti ta nedostatek. V podzemlju
poslopja levo od kanala (v prostoru za generator, skladišču
za olje itd.) se je resilo vprašanje na ta način, da se je napravil na
zidovih cerezitni omet, na tleh pa 2 cm debel cerezitni tlak. Istotako
je bila ometana s tem ometom tuđi notranja stran dotočnega kanala,
v kolikor se nahaja v poslopju, in turbinskih krnic. Cerezitni omet
se je izkazal pri naslednji povodnji kot prav dober in svrhi odgovarjajoč.


Težja je bila rešitev v podzemlju žagarne. Cerezitni tlak in
omet bi ne bila tu na mestu, ker bi pri prvem poškodovanju ometa
ali tlaka privrela voda skozi luknjo. Zato se je zdela ugodnejša druga
rešitev. V podzemlju žagarne, ca 1.5 od obrobnega zida, se je presekal
paralelno z zidom tlak in izkopal 20 cm širok kanal s padcem
1 %, po katerem odteka voda v odtočni kanal. Kanal ima betonirane
stene z mnogimi luknjami; pokrit je z deskami, tako da se lahko poljubno
otvori in očisti.


Toda s tem ta nedostatek ni bil popolnoma odstranjen, ker v
slučaju visoke vode prodre voda iz Save po kanalu v podzemlje
žage. Kakih 100 m pod žago se nahaja v strugi Save ogromna skala,
ki šega od desnega skoro do levega brega reke in tvori naravni jez-
Za časa velikih nalivov spomladi in jeseni, ko voda s strmih obronkov
naglo priteka v Savo, povzroči ta jez, da se dvigne gladina Save
v teku enega dne časih za več kot 2 m, nato pa zopet naglo pada-
Ob takih prilikah se dvigne voda v odtočnem kanalu na visino tal
v podzemlju in višje. Zato priteka voda skozi novi kanal v podzemlje
žagarne in ker se nahajata osi turbin v isti visini s tlom, ni mogoče
žagati; voda priđe v ležaje in poškoduje lahko tuđi gonilne jermene


Da se to prepreci, se je nameravala napraviti pri izlivu drenažnega
kanala v odtočni kanal automatična zaklopka, ki bi jo v odtočnem
kanalu naraščajoča voda polagoma dvigla in končno lahko
hermetično zaprla otvor v drenažni kanal. Tako bi sicer ne pritekala
več voda iz odtočnega kanala v podzemlje, toda tuđi voda. ki
se nabere v drenažnem kanalu, bi ne mogla odtekati, njena gladina
v podzemlju bi se dvignila in učinek bi bil isti, kot da ni zaklopke-


Da se prepreci pritok vode v podzemlje pri običajnih poplavah
(vremenske katastrofe kot n. pr. lanska, so dosti redke), je bil stavljen
predlog, da se odstreli del ali še boljše cela skala, ki tvori sedaj
gori omenjeni naravni jez v strugi Save. Na ta način bi se povečal
pretočni profil in dosegel hitrejši odtok vode.


V to svrho bi se moralo izposlovati dovoljenje politične urjrave,
kar bi bilo mogoče seveda le na podlagi komisionelnega ogleda in
dogovora s sosednimi posestniki. Z ozirom na to, da bi te priprave
lahko zelo dolço trajale, dalje ker se je dovršitev zgradbe žc itak
zelo zavlekla in končno ker so bili stroški že nerazmerno narasli.
se je ta ideja opustila. Prej ali slej se bo pa le morala uresničiti, ker
napravlja voda vsako leto veliko škodo na strojih, dru^cm materi




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 34     <-- 34 -->        PDF

312 Zgradba nove žagc v Soteski na Qorenjskem.


alu in se zamudi mnogo časa, če žaga stoji. Ta škoda je znašala
samo v 1. 1923- sigurno več, kakor bi znašali stroški za omenjeno
odstranitev zapreke.


Vsi glavni stroji so bili do začetka zime 1. 1922. montirani.
Tuđi električna instalacija, ki je bila poverjena tvrdki Štebi & Tuječ
iz Ljubljane, je bila dovršena. Dinamostroj za istomerni tok, je bil
nabavljen že spomladi.


Za slučaj požara je bila prvotno projektirana naprava hidravlične
sesalke s krožnim sistemom cevi in z več hidranti. Nahajala
bi se v betonirani in pred ognjem varni strojarni in gnala bi jo mala
turbina. Če bi nastal ogenj na žagi ali v stranskih poslopjih, bi se
odklopil od male turbine del osi, ki goni druge stroje in v par trenutkih
bi se priklopila sesalka, ki bi črpala vodo iz odtočnega kanala.


Na ta način bi delovala lahko sesalka neprestano tuđi pri najhujšem
požaru.


Z ozirom na velike stroške te naprave (ca 50.000.— Din) in na
dejstvo, da je nevarnost požara vsled zidanega poslopja veliko manjša,
kot je bila prej, se projekt ni izvršil- Nabavila se je le ročna
brizgalna pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, ki je nameščena
v mali leseni lopi pri plovišču (v situaciji označena z »B«);
uporablja se tuđi za odstranitev vode iz podzemlja žage o priliki
povodnji.


Strojni inženjer, ki je postavil stroj, je predlagal, da se postavi
na žagi tuđi ekshaustor, sesalni aparat za odstranjevanje žaganja.
Takšni aparati so v navadi pri vseh večjih mizarskih dejavtiicah
in tovarnah. Od vsakega stroja pelje pločevnasta cev v veliko zbiralno
cev, v kateri se nahaja električni ventilator. Zračni tok vleče
žaganje v cev, po kateri priđe na določen prostor izven žage.


Vsled izredno narastlih stroškov za žago državna uprava tuđi
te naprave ni izvršila. Tvrdka sama je pa tuđi ni hotela izvršiti
na lastne stroške-


To je bilo pogrešno. Sesalna naprava bi stala namreč samo
40—50-000 Din. Obresti 10% od vloženoga kapitala 5o.ooo Din
znašajo na leto 5.000 Din. Po sedanjih izkušanjih mora biti zaposlen
neprestano 1 delavec z odstranjevanjem žaganja izpod žage- Če
bi bil napravljen ekshaustor, bi se ta delavec prihranil. Delavske
plače znašajo danes ca 5 Din od ure, na dan pa pri 10 urnem delu
50 Din. Če računamo 300 delavnih dni na leto, bi prihranili na ta
način po današnji vrednosti denarja letno okrog 15-000 Din. Ako primerjamo
ta znesek z obrestmi od vloženega kapitala, vidimo, da bi
se isti v 5 letih amortizirah Tvrdki bi se torej naprava kmalu izplačala
in po preteku zakupne pogodbe bi jo gotovo odkupila državna
uprava. Dobrodošla pa bi bila napravi tuđi vsled tega, ker
bi se ne zamudilo toliko časa s čišćenjem strojev in pa iz zdravstenih
ozirov, ker bi v obratnem prostoru ne bilo toliko zdravju in
delazmožnosti škodljivega prahu.


(Konec sledi.)