DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 24 <-- 24 --> PDF |
302 Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem. Ing. Franjo Seonik (Ljubljana): Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskeiru O priliki šumarskega kongresa v Ljubljani meseca avgusta 1. 192z., ogledali so si izletniki, ki so se vračali s Pokljuke, novo žago v Soteski. Marsikateri je z zanimanjem ogledoval stare in nove vodne zgradbe ter moderno strojno opremo- Mislil sem si, da bi biljo morda komu ljubo, spoznati natančnejše razne okolščine, pod katerimi se je začela in dovršila zgradba te žage. Zato sem se odločil napisati ta članek. »Žaga Soteska« se nahaja ob Savi Bohinjski v takozvani Soteski na Oorenjskem. Od železniške postaje Soteska na progi Jese- nice—Trst je oddaljena ca 2 km. Zgrajena je bila prvikrat 1. 1878po Kranjski industrijski družbi, ki je bila takrat lastnica okolišnjih gozdov. L. 1895- je prešla z gozdovi vred v last Kraniskega verskega zaklada in obratuje danes z njo kr. šumska uprava v Bohinjski Bistrici. Prvotno je bila tam žaga samica s pogonom navadne Jonvalove turbine, močne 50 H. P. Sčasoma je bil postavljen mesto samice jarmenik, nato vzidana poleg stare turbine nova moderna Francisturbina z 80 HP. Nato je bilo poslopje razširjeno in postavljen drugi jarmenik in končno napravljeno še vodno kolo za pogon generatorja za električno razsvetljavo. Krožne žage in drugi manjši stroji so bili vsi starejših tipov. Stavba sama je bila pa lesena. Ker se je vedno le preurejevala in dozidavala, ni odgovarjala več modernim zahtevam ne po delazmožnosti, ne v tehničnem oziru. Žaga se je oddajala v najem kupcem lesa v bližnjih verskozakladnih gozdovih. Dne 11. aprila 1921. je uničil požar žago ob enem pa tuđi veliko množino rezanega in okroglega lesa, ki je bil nakopičen na bližnjih skladiščih. Kmalu po požaru so se pričele priprave za zgraditev nove žage. Predvsem je bilo treba izdelati nacrt, ki bi odgovarjal vsem modernim zahtevam. To je bila težka naloga- Direkcija šum v Ljubljani, ki je bila osnovana še le po prevratu, nima gradbenega oddelka, v čigar delokrog spada projektiranje novih zgradb. Privatnega šum. tehničnega biroja, kateremu bi se bila mogla poveriti sestava celega projekta, v Sloveniji nimamo. Med državnimi gozdarskimi inženjerji, ki so po svoji teoretski izobrazbi v prvi vrsti poklicani za izvrševanje sličnih del, pa ni bilo nobenega, ki bi imel potrebno prakso v specijalni gradbeni stroki. |