DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5/1924 str. 35 <-- 35 --> PDF |
o pridobivanju gozdnega semenja. Ing. Cvetrič: O pridobivajnu gozdnega semenja. Prekomernemu sekanju v naših gozdih ne sledi vselej tako potrebno pogozdovanje. Kot vzrok se navaja pomanjkanje sadik. Naši gozdni posestniki so bili navajeni, da so jim preskrbovale državne gozdne drevesnice potrebne sadike po zelo nizki nabavni ceni. Te drevesnice pa vsled nedostatnih kreditov ne morejo vzgajati toliko sadik, kolikor jih gozdni posestniki rabijo*). Poleg tega obstoja še pomanjkanje cenenega gozdnega semenja, tako, da si naši posestniki, tudi če bi hoteli kaj storiti za gozdorejo, tega ne bi zmogli. Pred vojno so dobavljale našim krajem potrebno semen]e nemške in avstrijske sušilnice, zlasti iz Inomosta in Dun. Novega Mesta. Te so tudi kupovale pri nas češarke (čerhe, storže, krtelje) in drugo gozdno semenje. Tudi danes smo navezani na dobavo semen razen smreke večinoma na te tvrdke- Lani se je plačevalo za 1 kg smrekovega semena 60 Din. po letošnjih, baš dospelih cenikih iz Avstrije se zahteva za 1 kg smrekovega in borovega (črnega) semena 70—80 Din., za t kg mecesnovega pa od 95—110 Din. V naši državi imamo v Teslicu v Bosni^veliko sušilnico, ki pa bode komaj krila tamkajšnje potrebe. V »Šumarskem listu« smo čitali, da se je osnovalo tako podjetje na Štajerskem v Rečici ob Paki, ki pa proizvaja letoe le smrekovo seme. Ker so težkoče pri nabavi cenenega gozdnega semenja, zato morajo poskušati gozdni posestniki in manjši gozdni uradi v lastnem delokrugu nabaviti si potrebno semenje- Navadno se seme pridobiva v domačem gospodarstvu na ta način, da se čerhi raztresejo po derah (mrežah v obliki vepjih ali manjših predalov) in izpostavijo umetni toploti pri pečeh ali pa naravni solnčni toploti- Pri prvem načinu je vedna nevarnost, da bi prevelika temperatura semenju škodovala, pri drugem pa traja sušenje predolgo. . Da izbegnemo nevarnosti prehudega segrevanja in da se nekako mehanično pospeši sušenje čerhov, bode gotovo nastopni način sušenja pripomogel k ugodni in ceneni rešitvi dobave semenja za manjše gozdne posestnike in gozdne urade v lastni režiji. *.Ker se bo vsled potekajoče zakupne pogodbe velika ljubljanska državna gozdna drevesnica moralo najbrž opustiti, ako ne bo- najti zemljišča za napravo nove drevesnice, bo pomanjkanje sadik katastrofalno. — Op. Uredn, ** Imamo još sušarne manjeg opsega u Sen´U i Nerežišću (Dalmacija). — Opaska Uredništva. — |
| ŠUMARSKI LIST 5/1924 str. 36 <-- 36 --> PDF |
25S O pridobivanju gozdnega semenja. Vsak prostor nam je dober, tudi pisarna, ki ima dobro peč, katera dobro vleče. K peči se postavi podolgem v oddaljenosti 1—2 m in to čim višje pod strop nekaka omara prizmatične oblike. Stranice morajo omaro od vseh strani dobro zapirati, vendar se mora pokrov dati po portebi dvigniti, istotako se mora omara na eneui koncu z vraticami odpirati- Na dno pride predal. Vsi deli omaic naj bodo tako sestavljeni, da se lahko vsak čas razaenejo. V to omaro se pritrdi na obeh konceh z osjo v ležajih boben, ki se da od zunaj z ročajem vrteti. Boben cilindraste oblike ima dvojno dno; eno se na pol odpira v obliki vratic, skozi katera se čerhi mečejo odnosno odstranujejo iz notranjosti bobna. Obojno dno je zvezano na obodu medsebojno s 6—8 letvami, primerno moičnimi; na te se ko plašč napne žičnata mreža odprtinami, velikimi približno 1 cm^ Ta boben je popolnoma zaprt v omari in se da tudi vrteti, ker je z osjo trdo zvezan. V omari pod bobnom se namesti pločevinasta cev u obliki U Oba konca te cevi sta zvezana in sicer eden z dovodno cevjo iz peči, drugi z odvodno cevjo v dimnik. Cev namreč, ki vodi prvotno Pod.olL r>i Prečni pre-pez. pretvez. neposredno iz peči v dimnik, se predeli in namesti na njej dovodna cev, ki veže en konec U-cevi pod bobnom ter odvodna cev, ki veže drugi konec te cevi. Na ta način se pretaka topel zrak iz peči skazi dovodno cev po U-cevi pod bobnom ter odhaja po odvodni cevi nazaj v dimnik Priporočljivo je, da so stranice omare tako pritrjene, da se dado vsaj na eni strani odpirati. To radi tega, da se sušenje lahko vsak čas pregleduje in nadzira- Omara mora biti iz popolnoma suhega lesa, dru,gače preveč pokajo stene in ne bi držale tako dobro´ toplega zraka v omari. V glavnem torej mora biti omara dobro zaprta s predalom vred, tako da _se porabi razgret zrak v polni meri. Pri roki moramo imeti navaden toplomer, da se od časa do časa kontrolira temperatura v zaprti omari. Nad 45" C ne sme temperatura nikoli nastopiti- Pri tem se opozarja, da se morajo cevi skoro vsak teden izčistiti, dru. gače zrak ne vleče, in se preveč dimi. |
| ŠUMARSKI LIST 5/1924 str. 37 <-- 37 --> PDF |
o pridobivanju gozdnega semenja. 259 Mesto navadnih peči in cevi se lahko namesti pod bobnom neposredno v zaprti omari mala električna peč. To bode zlasti prijalo, kjer imajo na pr. razne žage svojo električno napravo- Glavna pridobitev s to napravo bi bila izraba toplote, kjer se stalno kuri in se stalno tudi malo večja toplota lažje prenaša. V dobro zakurjeni sobi znaša pri tej napravi razlika v temperaturi med ono v omari in v sobi povprečno 8—10" C V slučaju, da bi se bilo bati prevelike toplote, se pa lahko pokrov, ali tudi stranice po potrebi odpro- Pri tej napravi si bode lahko vsakdo še tuintam kaj izboljšal da bode čim boljše izhajal. Tako se na pr- lahko odprtina za vlag »anje čerhov napravi na plašču bobna v obliki zaklopa; pri tem bi se čerhi od zgoraj vlagali, potem ko so se iz bobna v nasprotni legi istega iztresli v predal, in dr. Stroški za celotno naprav za omaro v obsegu 1 :1-3 :0.8 m z bobnom, železno osjo, s 7 m dolgimi cevmi (s premerom 10 cm) znašajo z vsem materialom vred okruglo 2500 Din. Pri 1 m dolgem bobnu s premerom 0-5 m znaša prostornina ca 0.2 m^ Napolni se sicer v to lahko okroglo 2 hI čerhov; vendar se jih ne sme naložiti niti do polovice, ker se vsled sušenja odpro in močno razširijo- Potemtakem pride v boben največ 1 hI čerhov, t. j- cca 25—30 kg, toda bolje še manj. Iz teh se pridobi PO dva do tridnevnem sušenju 1.3 do 1-7 čistega, t- j- izluščenega semena, odnosno toliko manj, kolikor manj smo mogli spraviti čerhov u boben. Pri tem računam, da pride iz krila tega semenja približno 60% čistega zrnja. Boben napolnimo manj kot na polovico s čerhi, zato, da se ob vrtenju bobna močno premetujejo ter iz njih seme bolje odpada. Pridobljeno, še okriljeno seme je treba očistiti. Krila se najenostavneje odstranijo s tem, da se seme v vrečah z jermeni premlati in nato skozi par rešet (sit) preseje. Sicer baš ni treba za domačo porabo posebno gledati na čisto seme- V gozdarskih krogih je že dolgo znano na temelju tozadevnih preiskovanj prof. dr. A. Cieslarja, da je za vzgojo gozdov največje važnosti proizhodnja (provenienca) gozdnega semenja- Gotovo je, da se podedujejo pod vpHvom položajnih činiteljev (kot so absolutna in relativna višina, položajna lega, temperatura, sestava zemlje i t. d.) individuelne lastnosti dreves v zunanji obliki, rasti in notranji sestavi- Zato je treba Iskati iste položajne prilike, ki najbolj odgovaijajo kraju, kamor pride seme v vporabo. Razen tega je treba gledati strogo na to, da se nabirajo češarki od zdravih, lepo zraslih že zrelih debel, t. j- v starosti 60—80 let. .J^^^ |