DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 26 <-- 26 --> PDF |
656 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. imovina. — Niti v enem obstoječih in veljavnih zakonih ni najti opisa postopanja, kako je ceniti imovino, tako ne za industrijo in trgovino, še manj pa za zemiljšča. Svoj čas so finančni organi po svojem fiskalnem prepričanju diktirali strokovnjakom način postopanja ob cenitvah za večje zemljiške komplekse, akopram so se strokovnjaki upirali takemu postopanju in odklanjali vsako sodelovanje ob cenitvah. Sodeč po sedanjem javnem mišljenju »uradniške države« (naša država je v polni meri uradniška) si je lahko misliti, kake uspehe bodejo rodile cenitve premoženj. Po dosedanjih skušnjah je pričakovati, da se bode postopalo tako, kakor bi mali trgovec stoječ za prodajalno mizo na drobno prodajal svoje male pred* mete in bi cene tacih nadrobnih prodaj hotel uveljavljati ob ce= nitvah premoženj skih industrijalnih ali zemljiških velikih kom> pleksov. Pri tem je misliti, da se pri določitvi cen ne bode oziralo, jeli za po komisiji določeno ceno tuđi dejansko mogoče take kom= plekse prodati in žanje denarje dobiti. Ker je to cenitveno delo komisij predviđeno za najkrajšo dobo, kajti zakon bi imel stopiti v veljavo že za leto 1924. ali najpozneje s 1. jan. 1925, je naravno, da se bi imele cenitve vršiti v ravnokar veljavni valuti. Zakon pa nikjer ne določa, kako bi bilo postopati v onem slučaju, če se dvigne vrednost naše valute in bi morda ćelo porastla na predvojno vrednost za zlato valuto. Predlog: Davek na imovino se pod nikakimi pogoji ne srne vpeljati kot redni davek. On srne služiti le za izvanredne naj= hujše prilike v državi, glede katerih je vsakokratno razpravljati in sklepati v Narodni skupščini posebej. Splošne opazke. Pravna država more živeti le tedaj, če ima svoje gospodar* stvo v polnem redu. To je: Državni izdatki se imajo prilagoditi mogočim davčnim bremenom, ki ne dosežejo one visine, da bi davčni obvezanec ne imel nikakega haška od svojega truda. Način dvojnega ali večkratnega obremenjevanja enega in istega vira dohodkov naj se opusti. Vpelje naj se le razun troša= rine davek na objekte, med katere spada tuđi osebno duševno obrtno delo (n. pr. advokature), toraj naj se obdačijo le donos* nine, od »fundiranega« dohodka. Donosnine naj bodejo tolike, da se z njimi morejo kriti poleg drugih dohodkov redni državni stroški. Davek na plačo uslužbencev bodisi državnih bodisi pri= vatnih naj odpade, ker je ta davek le fiktiven in zadene vedno le gospodarja, naj bode le^ta privatnik ali pa država. Na donosnine naj se napravi za autonomne potrebe točno omejene doklade, ali pa naj se kateri realnih davkov n. pr. »ku= carino« (kadar bode stanovanjski zakon odpravljen) preodkaže autonomnim potrebam. |