DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 649 krajinah, kjer kčd doslej še ni bil vpeljan, naj se zemljiške in gospodarske prilike primerjajo z onimi prejšnje skupine in usta* novi istotak kčd. po približnji kvaliteti zemljišča oziroma po splošnih gospodarskih odnošajih. Ker so se prilike za šumarstvo v teku časa premenile v tem smislu, da je danes pridelovanje građevine pretežna zadača šum* skega gospodarstva, medtem ko je bilo prej le vzgajanje drv za kurivo, naj se koeficijent za določitev obdačilne podlage ob uporabi starega kčd. zviša za nekoliko procentov (največ 10%) proti onemu, veljavnem za poljoprivredo. Dalje naj se vpošteva, da pri visokem koeficijentu zemljiško gospodarstvo ne prenese poleg zemljarine še 3—4 kratnega obda* čenja istega predmeta, namreč porez na prihode, na imovino, ev. kučarino ter rentnino od zakupodaje ter prireze za občinske sreske, oblastvene in event. ministerijalne (agr. ref.) potrebe. Če naj za »prireze« ostane kaj obdačljive tvarine mora biti napo* minani koeficijent tako nizek, da doseže državna zernljarina s pripadci in prirezi le toliki del čistega prihoda, da se v obče more še rentirati gospodarenje na zemljiščih, ker bi bil lastnik sicer prisiljen si pridržati le toliko, kolikor neobhodno potre* buje za prehrano samega sebe in rodbino, vse drugo pa odprodati čimprej. Nadaljevanje referata neoficijelni del. 2. Kučarina (Davek od zgradb). Ni oporekati, da je v obče najemniščina prejeta od zgradb prava podlaga obdačenju, je pa oporekati dejstvu, da se po na* crtu zakona obdačijo predmeti, ki nišo iznajmljeni, ki torej ne donašajo nikakih dohodkov; k večjem donašajo posredne do* hodke za omogočenje poljoprivrede šumskega gospodarstva ali podjetništva v obče, kateri predmeti pa morajo imeti potrebne zgradbe, da morejo donašati prihode. Indirektno so torej zgrad* be v obdačenem kčd. prizadete. V sedanji dobi stanovanjski zne* ski nikakor ne odgovarjajo predpogoju zgradbe, da bi ti zneski obrestovali in amortizovali investirano glavnico po skromnih procentih. Gradbeni in vzdrževalni stroški so šli vzporedno s zmanjšanjem vrednosti državne valute. Stanarine so ostale za* konito nepremične, le majhne olajšave se v najnovejši dobi do* voljujejo. Vsakdo ve, da vzdrževanje zgradb mnogokrat presega brutto dohodek zlasti na deželi, kjer so bile od nekdaj najem* ščine prenizke. J. Š. U. je interesirano na obdačenju onih zgradb, koje so namenjene za stanovanja gospodar ja in njegovih uradnikov (či* novnikov) ter delavskih hiš, od katerih so hišno razrednemu davku podvržene le zgradbe, ki ne presegajo 5 za stanovanje sposobnih oddeljenj. |