DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 16     <-- 16 -->        PDF

Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd.


Zemlj. davek Dohodn. davek Razne doklade Imovinski
= 20 »/o k. č. d. = 10 »,´o k. č. d. = 200°/o zemlj. davek Skupa i
.. (novega) (novega) davka = 1 %


>


´. ´.


Č > > > ´c > ´c>


0 X ic >


« > > ´5* > "S >


>


I. 455 452 591 226 226 295 906 904 1182 678 678 886 2263 2261 2954
II. 435 347 434 217 173 217 870 694 868 662 520 651 2184 1734 2170
III. 252 295 126 147 504 590 378 442 1460 1474
IV. 165 235 82 117 330 470 247 352 815 1174
V. 132 165 66 82 264 330 218 247 680 824
Iz tabel I. in II. je razvidno, da pri obdačenju, kakoršno je
zamišljeno v zakonskem nacrtu in kakor se popolnuje v dejans
skem življenju v nacrtu predviđeni davki pogoltnejo ves kat.
čisti donos, če tuđi se ne vpošteva onih dajatev, ki tuđi težijo
davčnega obvezanca. Kdor more pod takimi pogoji v obče še
obratovati? Če bi finančna uprava obstojala na označenem stas
lišču, si spodmakne to stališče in se pogrezne v prepad.


Razmotrivanja nanašajoča se na poljoprivredno zemljišče
veljajo z malimi premembami tuđi za gozde.


Dejstvo obstoji, da se gozdna zemljišna renta v svoji vred=
nosti ni dvignila. En ha gozdne zemlje poprečno ne donaša večje
lesne mase nego nekdaj. Edino kar se menja je to, da so v Slo*
veniji n. pr. gozdi po večini spremenili svojo obliko s tem, da
so prešli v znatno preveliki meri iz listnatih gozdov v iglaste.
Rado se zaide v domnevanje, da donašajo gozdi sedaj mnogo
večje dobičke kot nekdaj, zlasti pred vojno. Res je, da ima iz
prejšnjih dob v gozdih nakopičena lesna masa danes v številkah
slabe valute izraženo večjo vrednost nego jo je imela v številkah
zlatih kron. Če se pa reducira sedanja kronska vrednost na zlate
krone, priđe se do zaključka, da je sedanja vrednost 1 m3 lesne
mase v gozdu manjša nego je bila pred vojno.


Nikjer ni rezultat gospodarstva tako odvisen od krajevnih
prilik kakor v šumskem gospodarstvu. Opraviti imamo z ogrom*
nimi masami, katerih ni mogoče izkoristiti na lici mesta. Vse
polno zlasti kmečkih gozdov je vsled pomanjkanja dovoznih
potov skoro nepristopnih. Najlepši les gnije na lici mesta. Le
kjer je večji kompleks v rokah enega lastnika, je istemu možnost
dana, zgraditi si potrebna prometna sredstva in izkoriščati šum=
ske lesne mase. — Res je dalje, da se je svoj čas presojalo do«
hodke iz gozdov iz stališča, da se tam pridelava le drva za kurivo
in se je temu nazoru prilagodil katastr. čisti donos. Vsled zgra*
jenja državnih prometnih sredstev se je izkoriščanje gozdov
zboljšalo, ker se ne izrablja lesna masa le za kurivo, marveč v