DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 13 <-- 13 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 643 5. ... ima J. Š. U. včlanjeno mnogo oseb, koje so prizadete v vseh panogah gospodarstva, na koje se razteza zakonski nacrt, je naravno, da ima Udruženje dolžnost v zaščito svojih članov izražati se o vseh delih nove zakonske osnove. V prvi vrsti je za Udruženje važen vpliv davka na zemljišče, tako za šumsko kakor za poljoprivredno. Iz tega razloga J. Š. U. zavzeti oficijelno stališče o vprašanju zemljiškega davka. Temu naj se pridruži neoficijelni del, namreč mnenje o ostalih nameravanih davkih in na skupni vpliv vseh davkov na davčnega obvezanca. II. Zemljiški davek. Za podlago obdačenju zemljišča služi katastralni čisti donos. Doslej veljavni k. č. d. dosegel se je na podlagi nekih »norm« obs delovanja ali izkoriščevanja zemlje ob normalnem obdelovanju, kakor je bilo isto običajno v onem kraju, za katerega je imela komisija na lici mesta dognati gospodarski uspeh normalnega v onem kraju kot primer služečega gospodarstva. Sestavilo se je po kakovosti ali sposobnosti zemljišča število delavnih dni za človeško delo in za vprego. Ocenila se je tržna cena človeške dnine, isto tako uprege. Sestavil se je prihod surovin in njih cena in vpoštevali so se stroški za gnojenje, semenje, uporaba inven* tarja ter stavb etc. Za princip je veljalo pravilo, da se zemljišče boljše vrste izrablja z intenzivnim gospodarenjem, ono slabejše vrste pa z ekstenzivnim. Naravno, da k. č. d. za eno in isto vrsto zemljišča ni mogel biti v vseh krajih dežele ali ćelo države eden in isti, ker so bile »norme« in socijalne prilike ter običaji silno različni. Za »izgledno zemljišče« določena kvaliteta je služila za pri* mer pri uvrstitvi drugih zemljišč v gotove vrste ali »klase« v istem okolišu. Komisija se ni mogla ozirati pri napominanem uvrščenju na razmerje zemljišča proti osebi gospodarja ali nje« govi centrali. Zato veljavni k. č. d. oziroma uvrstitev v (klase) vrste ne kaže dejanskega gospodarskega efekta, marveč kaže le kakovost nekega zemljišča v primeri z onim v »izglednem pri= meru«. Kdor je imel priliko v kasnejših dobah preizkuševati prilike obdelovanja zemlje po prvotno določenih normah in uradno do* gnanih cenah za dnine, vprega surovih produktov in potrebščin v tej kasnejši dobi, prišel je n. pr. v Sloveniji do rezultata, da obdelovanje na intenzivni način torej za oranice I. in II. vrste ni moglo biti uspešno; dosegel se ni le nikak dohodek marveč se je pokazal negativen uspeh. — Le pri ekstenzivnem obdelo* vanju pokazali so se pozitivni uspehi. — To dejstvo preneseno je bilo v prakso, ker so posestniki začeli prodajati svoja zems Ijišča, ker jim nišo donašala plačila za trud, zlasti pa ker so nizke |