DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 10/1923 str. 32     <-- 32 -->        PDF

602 Gradišniea ali Vražja jama pri Logatcu v Sloveniji.


se v vodi med seboj in tuđi ob dno bazena, tako da polagoma
in prav polagoma izgubijo svojo prvotno obliko sferoida in po=
stanejo različno oglati in robati, vendar pa lepo gladki. — Znani
so takšni jamski biseri davno že vsem mineralogom, posebno
iz jam in mineralokopov za mavec; ampak v kraških jamah in
pečinah pod triadičnim apnencem je kot prvo nahajališče teh
čudnih biserov večkrat imenovana velika dvorana v Gradišnici.1


Prav skrbno in temeljito smo ćelo dvorano preiskali in ob
enem vse priprave za geodetično merjenje uredili. Pri tem raz*
iskanju smo ugotovili, da se nahaja v zapadni steni te dvorane,
pod drčo strme galerije, skoro okrogla, 10 m široka in visoka
votlina, v katero se izliva oni mali studenček zgoraj popisanega
vodopada. Iz te votline je vlekel prav hlađen prepih navzgor.


Bengalična luč nam je pomagala razgledati v temno globo*
čino te votline. Nad to pečino, nekoliko metrov višje na steni
triadičnih plasti apnenca, visi velikanški kapnik — Stalaktit —
v obliki in barvi dveh storžev koruze. Imenoval sem to čudno
tvorbo »orjaški kukuruz«.


Zelo previdno opasan in na primerno dolgi vrvi privezan je
stopil moj hrabri jamar Dolenc France na rob te pečine, tako
da je bil v stanu, z merilno vrvico globočino spodnje etaže tega
brezdna ugotoviti. Po opetovanem merjenju dognali smo 40 m
globočine in da je prosto moleča vrvica s privezanim kamenom
došla povsod na mokra ilovita tla v jami.


Za raziskovanje tako globoke etaže je bilo treba posebnih
priprav in posebnega orodja. Poleg tega smo bili vsi trije tuđi
že potrebni nekoliko odpočitka in užitka zaslužene hrane in
pijace po več kot pet ur trajajočem napornem delu.


Odločili smo se v tem oziru, da raziskovanje po odmoru
nadaljujemo ter smo odšli navzgor do našega skladišča in jam*
skega ležišča podpečjo. (Sledi nadaljevanje.)


1 V spomin na Gradišnico darujem o tej priliki muzeju Šumarskega
Udruženja v Zagrebu tri jamske bisere, ki sem jih dne 16. avgusta 1886. leta
na licu mesta nabral. Ing. Vil. Putick.