DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1923 str. 29 <-- 29 --> PDF |
Gradišnica ali Vražja jama pri Logatcu v Sloveniji. Po tem so dobili jamski delavci opoldansko hrano in so se do druge ure popoldan odpočili. Med tem časom se je nahajalo v okolišu Gradišnice mnogo ljudstva, ki je dostojno in mirno vsako naše delo opazovalo. Odbor ljudske veselice je izdrževal na licu mesta vzoren red. Točno ob dveh popoldan je bil ustanovljen začetek vožnje v jamo. V primerni obleki so stopili moji jamski delavci na most pod robom brezdna. Tarn je imel poveljstvo moj delovodja Josip Šturm, kateremu sem naznanil vozni red v jamo. Da bi moji trije jamarji ostali zvesti svoji svobodno izraženi volji za sode* lovanje v Gradišnici, sem se sam določil za vožnjo kot prvi pot= nik radi varovanja strokovne prioritete. Kot drugi potnik je bil določen France Dolenc iz Velikega Otoka pri Postojni, ki je bil prav izkušen jamski delavec. Kot tretji potnik v jamo se je sam določil Ivan Gostiša iz Dolenjega Logatca. Četrti potnik pa je bil Andrej Dolenc, 19 let stari sin zgoraj imenovanega delavca. Na nosilni vrvi pod valjem je bil trdo privezan sedež za vožnjo, in sicer v obliki krogov za telovadbo; poleg tega sedeža je bil v primerni visini sedeža tuđi dobro privezan pas, ki je med vožnjo objemal prsa potnika; tako je bilo za sigurnost vožnje v jamo preskrbljeno. Na pasu privezana gasilska hupa je služila za slučajne signale potnika. Grobna tišina je nastala okoli prepada, ko sem stopil z noga* mi v kroge sedeža in ko mi je delovodja dal pas pod ramena. Odkritosrčno priznavam tuđi še danes, da sem čutil nekoliko hitrejše utripanje srca. Vzlic temu sem popolnoma neustrašeno stoječ na mostu pozdravu ljudstvo poleg Gradišnice in na to sem prekoračil ograjo pri mostu; potem so me spuščali po nosilni vrvi prometila polagoma navzdol. V globočini, približnih 65 m pod mostom, se je stenje tega prepada bolj zožilo in končno po sedmi minuti vožnje sem stal na prvi, proti severu padajoči plasti apnenca v Gradišnici, sko* raj 85 m pod vrhom jame. Brzo na to sem izstopil iz sedeža, snel sem pas in prijel sem drugo navzdol visečo varnostno vrv. Po tem sem dal zna= menje za srečno končano vožnjo. Navdušeni odgovor ljudstva okoli brezdna, stotero glasnih: »Živio!« »Na zdar!« sem slišal trikrat opetovano. Ta prisrčen pozdrav sem potrdil z veselim vzklikom. Vrv z levo roko držeč, jamsko svetilko v desni roki, nahrbt= nik kot jamsko prtljago noseč, odkorakal sem navzdol proti severu na levo stran jame do popolnoma varnega podpečja. Na tem prostoru sem pričakoval dohod svojih treh jamarjev. Med tem časom je bil že prvi delavec, opremljen z določeno mu prtljago na potovanju. Naročeno mu je bilo, posnažiti stenje v globočini prepada od nevarno ven štrlečega kamenja. To delo je med vožnjo v kolikor je bilo sploh mogoče izvršil; tako da je nekoliko kamenja, vrženega navzdol ropotalo po strmini jam= |