DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1923 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Gradišnica ali Vražja jama pri Logatcu v Sloveniji. Ing. Vil. Putick (Ljubljana): Gradišnica ali Vražja jama pri Logatcu v Sloveniji. i. Radi nacrta za melioracijo Planinske doline, Cerkniškega jezera, Loške in Postojnske doline je bilo v prvi vrsti potrebno, da se tehnično ugotovijo podzemeljski kraški vodotoki, ki gra* vitirajo do velikih izvirov Ljubljanice blizu Vrhnike. S tem -velevažnim delom se je pričelo v Sloveniji že pred 37imi leti in sicer v Logatcu meseca junija 1886. leta. Slučajno je bil s temi posebnimi študijami na slovenskem krasu poverjen poročevalec. Od tega časa preteklo je dosti let in iz prvih poročil se je polagoma razširila mnogobrojna kraška literatura. Sedaj imamo poleg geološke teorije tuđi različne znanstvene hipoteze, ki so več ali manj utemeljene na tehniških izkušnjah in dokazih. Kdor se za kraško naravo posebno zanima, ima danes bogato izbero knjig na razpolago, v katerih so opisani kraški pojavi. Vzlic temu, da ima naš jugoslovanski kras svojo svetovno književnost, si usojam čitateljem »Sumarskega lista« naznaniti, da bodem od časa do časa, iz spominov svojih mladih šumarskih let, poročal o zanimivih kraških študijah, ki se lahko čitajo kot razvedrilo in služijo kot kažipot na krasu in pod krasom. Evo »Gradišnice«! Približno 2 km z Dolenjega Logatca po »Stari cesti«, skozi Martinov hrib proti Lazam med ogradami, drži na južno stran gozdna pot strmo navzgor na Gradišji vrh. Kakor vsaka strma kraška pot, je tuđi ta gozdna pot kamenitim stopnicam podobna in se ogiba po ovinkih skalnatim dolinam, tu na desno, tu na levo. Pot pelje vseskozi v severni senci prebi« ralnega gozda jelovine. Skoraj pol ure hoda se rabi od »Stare ceste« na Gradišji vrh do okoliša Gradišnice. Čim bližje pa drži ta gozdna pot do Gradišnice, tega velikanskega prepada, tem manj se nahaja na poti in poleg nje debelejšega kamenja, ker so ga bili ljudje vsega že davno pometali v brezdno takoimenovane Vražje jame. Že od daleč je sedaj treba takšno kamenje prinesti, ki bi bilo zadosti veliko za akustično demonstracijo velike globo* čine tega prepada. Resnično je iz globočine tega brezdna slišati okoli Gradišnice prvi udarec in potem grozno ropotanje dol vrženega kamenja. Skoraj 20 sekund traja ropot, kakor o tem piše dr. Adolf Schmidl v svoji knjigi že pred 69imi leti. Vendar |