DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5/1923 str. 20 <-- 20 --> PDF |
Pokrajinski gozdni zaklad. Ing. Anton Šivic (Ljubljana): Pokrajinski gozdni zaklad,^ v deželah, ki tvorijo ozemlje naše Slovenije, smo´ imeli po? se-bne zemljedeiske zaklade (Landeskulturfonds), ki so jih uprav? Ijaii deželni odboin oziroma zbori. V te zemljedelske zaklade so se stekale globe pri določenih vrstah prestopkov, dalje razne takse, volila itd, Vsied odloka ministrstva za-notranje zadeve z dne 20. junija 1853., štev. 14.552, ..lačevale so se tudi globe, naložene na po-dstavi gozdnega za=^ kona z dne 3. decembra 1852., drž. zak. štev. 250, v zemljedelske zaklade posameznih avstrijskih dežel Na Štajerskem pa je vsled deželnega zakona z dne 1. avgusta 1872., dež.- zak. štev. 38, prenehal zeniljedelski zaklad kot tak; globe, namenjene temu zakladu, so se od te dobe stekale v ob^ činske ubožne zaklade. Na Kranjskem pa je bil zemljedelski zaklad leta 1911. zdru^ žen z deželnim zakladom, v katerega so se stekali raznovrstni dohodki in je iz njega dežela dajala prispevke v razne kulturne svrhe. Globe, ki so se nalagale po gO´zdnem zakonu za gO´zdne ...^ stopke, storjene v političnih okrajih Postojna in Logatec, pa. so pripadle po zakonu o pogo-zdovanju Krasa v vojvodini Kranjski z dne 9. marca 1885., dež. zak. štev. 12, posebnemu pogozdovala? nemu zakladu. Ta zaklad je upravljala komisija za pogozdovanje Krasa. Na Koroškem so se poleg glob,, naloženih po državnem gozd^ nem zakonu iz 1. 1852., stekali v zemljedelski zaklad tudi globe in izkupila za zaplenjene go-zdne pridelke na´ podstavi deželnega zakona o A^zdrževanju gozdov, izdanega dne 1. marca 1885., dež. zak. štev. 13. Koroški zakon z dne 28. julija 1911., dež. zak. štev. 30, s ka? terim je bil sicer prej navedem deželni zakon preklican, obseza isto določbo- glede zemljedelskega zaklada, vendar pa še posebej povdarja, da je treba gozdne globe porabiti .^ prvi vrsti za iz^ boljšanje gO´zdne kulture in pospravilo lesa, ki sO´ ga plazovi ali druge ujme zanesli v jarke in struge hudournikov. Po deželnem zakonu o^ vzdrževanju gozdov, izdanem za Šta^^ jersko dne 28. julija 1898., dež. zak. štev. 14 ex 1899, so se na ^ Primerjaj članek: »Pokrajinski lovski zaklad«, ki ga je pisec objavil v j^lasilu »Lo\4´c« k 1923. |
| ŠUMARSKI LIST 5/1923 str. 21 <-- 21 --> PDF |
Pokrajinski gozdni -/akUid. 279 Štajerskem iBieli stekati .^lobe in izkupila za zaplenjene gO´zdne pridelke na polovico v občinski iibožni zaklad, na polovico pa V takozvani štajerski gozdni zaklad. V Prekmurju pa so se stekale globe po ogrskem gozdnem ;akonu od I. 1879., § 208, XXXI na ^/. v občinski ubožni zaklad, na 75 pa V državni gozdni zaklad. Po prevratu so prešli posli bivših avstr. deželnih samouprav na državna pokrajinska oblastva Slovenije. S temi posli je prešla tud! uprava posameznih zakladov .^ delokrog teh državnih oblastev. Zemljedelstvo se je odkazalo v Sloveniji deloma oddelku za kmetijstvo, deloma oddelku za gozdarstvo; zato so se tudi za? kladi z ozirom na njih namen ločili. Ker so obstojali za jugoelovenske dele biA^še Kranjske, Šta^ jersike in Koroške raznolični gozdni predpisi, bilo je nujno po? trebno, te predpise izenačiti. Vpoštevaje vsebino citiranih deželnih gozdnih zakonov za Štajersko (1898) in Koroško (1911), je izdala deželna vlada za Slovenijo dne 19. maja 1920., Ur. 1. štQ^\ 241, posebno naredbo, ki je bila iiveljavljena za ozemlje vse tedanje Slovenije, z naredbo z dne 5. aprila 1921., Ur. 1. šte.^ 103. pa tudi v Prekmui´ju (kjer je bil istodobno uveljaA^jen avstr. drž. gozdni zakon iz 1. 1852). Cit. štajerska in koroška deželna zakona pa sta bila razveljavljena. Vsled prestopkov te vladne naredbe naložene globe in izku? pila za zaplenjene predmete se stekajo v območju vse Slovenije v poseben deželni gozdni zaklad, ki ga upravlja gozdar? ski oddelek deželne vlade, V ta zaklad se stekajo na Kranjskem, Koroškem in v Prekmurju tudi globe \´sled prestopkov držav? nega gozdnega zakona (avstr. zak. steY. 250 de 1852), le na Šta? jerskem se globe, naložene po drž. gozd. zakonu, plačujejo v ob? činski ubo-žni zaklad, ker je tam ostala določba cit. zakona iz 1. 1872. še vedno v A^eljavi. Om.emti mi je, da je bila naredba deželne vlade z dne 19. maja 1920., Ur. 1. štev. 241, glasom zakona z dne 28, februarja 1922., Ur. I štev. 383, uzakonjena. Glasom tega zakona je ustanovitev deželnega, odslej »pokra? jinskega« gozdnega zaklada priznana. Za upravo tega zaklada še ni bil izdan nikak statut, vendar je pristalo ministrstA^´o za šume in rudnike na načrt, ki obsega sledeče določbe: L .^ zmislu § 22. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 19. maja 1920., stey, 241 Ur. 1. — sedaj u2:akonjene z za? konom z dne 28. februarja 1922. — se ustanavlja deželni, sedaj »pokrajinski« gozdni zaklad za Slovenijo. |
| ŠUMARSKI LIST 5/1923 str. 22 <-- 22 --> PDF |
280 Pokriliinski L´o/dni /aku\d. V pokrajinski gozdni zaklad se stekajo: a) denarne globe za prestopke gozdne.aa zakona . dne 3. de^ cembra 1852., avstr. drž. zak. štev. 250 (izvzemši Štajersko) in zakona z dne 28. februarja 1922., Ur. i. štev. 383; b) izkupila za gozdne pridelke, ki so zapadli v zmislu § 21. zakona z dne 28. februarja 1922., Ur. L štev. 383; c) ustanove, darila, dediščine in volila v korist temu zakladu^ oziroma v obče gozdarske svrhe. 3. Sredstva tega zaklada se uporabljajo; a) za zalogo tiskovin, potrebnih v izvršitev gozdnih zakon=^ skih predpisov in za druge gozdarskopoL oblastv-om v s\^rho p o ^ speševanj a gozdarstva potrebne tiskovine; b) za nagrade in podpore za vzorno gozdorejo, nasadbe, re^ mimeracije za. st.oko.^ne tečaje itd.; c) za prispevke v pospeševanje gozdarske literature, za po^ učne in poljudne spise, gozdarske razstave in zbirke; d) za izpolnitev s^trokovne knjižnice gozdarsikega odseka po? krajinske uprave (tč. odseka A gozdne direkcije); e) za podpore ponesrečenim in onemoglim gozdnim čuvajem, njih vdovam in sirotam (v kolikor ne skrbi zanje pokojninski zavod za nameščence), za remuneracije vzorno delujočim občin? skim, oziroma javnim, gozdnim čuvajem izven državnega na? meščenja. 4. Uprava tega zaklada je poverjena (tč.) odseku A gozdne di? rekcije, kateremu pošiljajo okrajna politična oblast´va izterjane globe in morebitna izknpila zaplenjenih predmetov. Imovina se mora pupilarno varno naložiti. Glavnica se sme uporabljati, ako v posamezne izdatke poprej privoli ministrstvo za šume in rudnike. Z obrestmi sme razpolagati po potrebi in v zmislu predpisov statutiJ načelnik odseka A gozdne direkcije. Obračun se koncem vsakega koledarskega leta zaključi in predlo/i, ko je bil revidiran, ministrstvu za šume in rudnike v odobritev. Dostavil bi še, da bi bilo iz javnih in zasebnih interesov po? sebno za male LJozdne posestnike važno, da bi dobivale iz gozdnega zaklada primerno podporo okrajne, občinske in tudi državne gozdne dvevesnice, dokler jih država zadostno ne podpira ali se same ne morejo iz histnih dohodkov vzdrževati. |
| ŠUMARSKI LIST 5/1923 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Pokrajinski gozJii-i /aklaJ. 281 Ker i>ripadnc>st gozdnega zaklada začetkoma ni bila jasna, vpostavljai je gozdarski oddelek prvotno \se dohodke in izdatke V dx*žavni proračun. V´odil je vsakoletne obračune ter strogo pazilna to, da se pri izdatkih niso prekoračili zneski, ki so bili v bud=: želu vpostavljeni. Začetkom leta 1922. pa je ministrstvo za gozde in rudnike izdalo načelno naredbo o začasnem upravljanju s pokrajinskim gozdnim zakladom. Ta naredba, ki velja do končne rešitve na temelju ustave, določa, da razpolaga z obrestmi zaklada načelnik odseka A goz? darskega oddelka pokrajinske uprave (gozdne direkcije) v zrnislu zasnovanega statuta. Za izdatke na ..... glavnice tega zaklada pa se mora prositi predhodne odobritve pri ministrstvu za gozde in rudnike. Gozdni zaklad v budžetu za leto 1922/23 v »ra.shodihc< ni več vpostavljen, pač pa je — najbrž pomotoma — še vedno naveden v »prihodih«. Posnetek iz obračunov deželnega, sedaj „pokrajinskega^^ gozdnega zaklada: .. Pred ustanovitvijo posebnega, enotaega gozdnega zaklada: L. ]018; D o h o d k o v nobenih. Izdatkov nobenih. Opomba: Do 1. noN´cmbra lfU8. so st- steknlc ijlobc \" /.;ikl;uk´ poSLime^^nih avstr. dežel, ki so jih upra\ljale bivše deželne iiprnvc. L. "1919: I) o h o dk o v1 z d :i t k o ^´ nobenili. Opombii: "š´sled pvevnitnihin i/terjnnih. razmer je bilo n\alo plob nalo/csiili 10 K B. Po ustanOA´itvi enotnega gozdnega zaklada: L. 3920: D o h o d k i od denarnihi / d a t k o v nobenih. ijlob \´sled prestopkov :iozdnih /akono^ . H.T.i? 1. L. 1021: Uohodk i od deaariiih alob \-sled pre-^t . / d a t k O .´ nobenih. }´´rcmoženjsko stanje ktfiici-m 1. i´´21 .^.... K |
| ŠUMARSKI LIST 5/1923 str. 24 <-- 24 --> PDF |
Računanje amortizacijone tangente. L. 1922: D olio, d ki : Preostanek konceai I. 1921. (v dinarjih) 14.826 Oin 50 p dohodek od gozdnih glob . . . . ; 24.370 Din — p 39.196 Din 50 p Izdatki : ´ , .. - Stroški čekovnega prometa .. . . 82 Din 93 p 9 komadoA^- »všumarskega lista« za državne " . gozdarske urade 450 Din — p tiskovine za gozdni kataster . ´. . . 2-473 Din — p3.005 Din — p ostane torej koncem leta 1922. . 36.190 Din 57 p ne prištevši obresti, ki se imajo od 1. januarja 1923. posebej obračunavati´ Ing, Alfred Lohzvasser (Busovača): Računanje amortizacijone tangente. Običaj je, da se za dugotrajne ugovore šumska taksa ustanovi za svaku godinu odnosno za svako područje napose. Prema količini drveta, koja će se na temelju osnove za sječu u pojedinim godinama usjeci, računa se poprečna taksa. Da li je taj način računanja u svim slučajevima ispravan, o tome ću eventualno drugi put kojia riječ više reći. Kod spomenutog načina računanja šumske takse ulažu se inve^ sticije, koje predstavljaju proizvodne troškove, kao što su razna prometala za dulji niz godina, za koja valja u račun uzeti takozvanu amortizacijonu tangentu. I ovom prilikom mogu se pozvati na članak g. profesora Veselya (Sarajevo), izašlom u broju 2. „Šumarski list" 1922,, u kojem je razložen ..... amortizacijone tangente. Prema tome računa se amortizacijona tangenta kao godišnja renta iz početne vrijednosti svih investicija. Dakako, može se ta tangenta izračunati i iz konačne vrijednosti tih investicija, ali na matematski ispravan način. I ako su brojke i resultati u ovakini kalkulacijama samo pobližni, način računanja valja da bude ispravan. Običaj je, du se amortizacijona tangentći računa po formuli Vii .. . (.).) p A, A, 1-0 p´^ — i .. je formula dobivena i/, poznatoo- oblička ..potjetne vrijednosti periodičke 1-0 .. — 1 " " rente" i<. =^ t - On Ui´. ]-... . 0-0 p "* |