DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 32     <-- 32 -->        PDF

K organizaciji oblastev za agrarne operacije itd-


K organizaciji oblastev za agrarne operacije


in za agrarno reformo,


v 294. številki »Slovenskega Naroda« z dne 29. decembra
1922. je izšel članek iz peresa lokalnega komisarja za agrarne ope^
racije, g. dr. Frana Spiller—Muvs^a, ki se glasi:


»Organizacija agrarnih oblastev v Sloveniji.


Pri izvrševanju odredb člena 25. zakona o obči upravi treba bo primerno,
prearcditi vse urade, ki se bavijo z agrarnimi vprašanji, bodisi da tvorijo sedaj
pokrajinske oddelke posamnih ministrstev, bcdis´, da so oddelki sedanje po^
krajinske uprave ali samostojne stalne komisije 2a opravljanje specijalnih
agrarnosamoupravnih poslov.


.´ Sloveniji imamo Agrarno direkcijo v Ljubljani ter dva Okrož*
na agrarn a urad a v Ljubljani in Mariboru. Okrožnega agrarnega urada
v Muski Soboti namenoma ne upoštevam,, ker njega eksistenca ni upravičena
niti ekonomsko niti stvarno in bi bilo Prekmurje s svojimi 7 veleposestvi takoj
priključiti področju agrarnega urada v Mariboru. Ta predlog je že leta 1920.
in ponovno leta 1922. stavil okrožni agrarni urad v Mariboru na agrarno di^
rekcijo v Ljubljani in je že iz vzrokov štedenja verjetno, da se bo ta luk&us
\-zdrževanja celega uradnega aparata za območje enega samega glavarstv
opustil,


V Sloveniji pa imamo še drugo važno agrarno institucijo in ta je po ?
krajinska komisija za agrarne operacije z njej podrejenima
krajnima komisarijatoma za agrarske operacije na Kranjskem in na Štajerskem
vštcvsi Prekmurje. Ta ´institucija se je osnovala v bivši Avstriji in drugod za
reševanje agrarskih \´prašanj, ki so deloma privatnopravnoga znacala ih hi
sicer spadala v področje sodišč, deloma pa upravno^ravnega značaja. To so
pred vsem vprašanja lastnine na takozvanih »gmajnah« t. j . skupnih zemljiščih
cehh občin ali posameznih občinarjev ter vprašanja delitve teh zemljišč ali
uredbe ...... do njih uživanja in upravljanja, dalje vprašanje odveze in nove
uredbe servitutnih pravic pase in pridobivanja lesa in stelje na tujem svetu
ter izvršitev zJožbe zemljišč (komasacij). Dalje so te oblasti pristojne tudi za
varstvo ter izboljšanje planin iii pašnikov ter pospeševanje planšarstva in
končno za očiščenje gozdov tujih enklav ter arondiranje gozdnih mej. Radi
mešanega značaja teh vprašanj (na pol. spadajoča v kompetenco sodišč, na pol
v področje upravnih oblasti) ustanovile so se po belgijskem vzorcu mešane
kom´sije, obstoječe iz sodnikov, upravnih uradnikov in strokovnjakov. S tem
so se razbremenila sodišča in upravna oblastva, na drugi strani pa se je zasi^
guralo stvarno reševanje perečih agrarnih vprašanj. Pokrajinska komisija za
agrarne operacije obstoja po tozadevnih zakonitih določilih iz pokrajinskega na=
mestnika ali njegovega zastopnika kot predsednika, referenta (upravni uradnik
ali sodnik) 3—4 članov^sodnikov in iz zastopnika bivšega deželnega odbora




ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 33     <-- 33 -->        PDF

K OTguiiizaciji ohlustcv /a agrarne operacije itd. 97


torej samoupravne (jblasti ter potrebnega števila sti´okovnjakoA´. Zakonita pocU
!aga tej instituciji so:


i. državni okvirni zakon z dne 7. junija 1883, drž. .... št. 94, o- ra?;de]hi
skupnih zemljišč in o uredbj pravic glede njih, uživanja in upravljanja.
2. državni okvirni zakon . dne 7. junija 1883, št. 92, o zložhi poljcdcLskili
zemljišč.
3. državni okvirni zakon z dne 7. junija 1883, št. 93, O´ čiščenju tujih cnklav
in arondacij gozchiih zemljišč.
4. ministrska naredba z dne 5. julija 1886, drž. zak. št. 108, O´ sestavi in
ustroju ministrske komisije za agrarne operacije v poljedelskem ministrstvu.
5. deželni zakoni, iz;dani na podlagi zakona po 1. in sicer: a) za bivšo
Kranjsko´ z dne 26. okt. 1887, dež. zak. št 2 iz leta 1888, b) za bivšo Štajersko
z dne 26. maja 1909, staj., dež. zak. .št. 44, z vsemi izvršilnimi naredbami in
ukazi ter novelami.
6. deželni zakoni, izdani na podlagi zakona pod 2. in sicer:


. a) za bivšo Kranjsko z chie 7. okt. 1900 št. 28, kranj, dež. zak. b) za bivšo
Štajersko z dne 26. maja 1909, št. 45, staj. dež. zak, z vsemi izvršilnimi narcds
bami in ukazi ter novelami.


7. deželni zakoni, izdani na podlagi zakona pod 3. z dne 26. maja 1909",
staj. dež. zak. št. 46. ´
8. deželni zakoni o varstvu planin in pospeševanju planšarstva za bivšo
Kranjsko z dne 26. maja 1908, št. 18, za bivšo Štajersko z dne 7. sept. št. 69.
9. deželni zakoni o novi uredbi in odkupu služnostnih pravic, urejenih
v postopanju po ces. patentu z dne 5. jul. 1853, dež. zak. št. 130 in sicer:
a) za Kranjsko z dne 21. maja 1911, št. 2/1912, kranj. dež. zak. h) za Šta^
jersko z dne 16. sept. 1909 staj. dež. zak. št. 29. Koroških zakonov ne navajam*
ker so do malega enaki štajerskim.


Ni tu mesta za raziskavanje, v ,koliko so ti zakoni potrebni reforme, po^
sebiio z ozirom na nove državno^pravne odnošaje. Eno- je gotovo, da so ti za:=
koni potrebni, da se jih je ljudstvo opi-ijelo in da čimdalje bolj zahteva njih
to-čno in hitro izvrševanje. To bo mogoče le z institucijo, ki ji je
z a s i g u r a n a g/ o t o .^a gibljiv o´s t i n p oseb n o za sodno k o m^
p e t e n C o, ki jo ima, tudi samostojnost in neodvisno s t. Treba
bo torej v Sloveniji obdržati to organizacijo agrarnih oblasti, brezdvomno pa
pridejo tudi druge pokrajine z razvojem svojih agrarnih odnošajev prej ali slej
do tega, da bodo zahtevale slično- njih reševanje. Iz zgoraj naštetih poslov je
razvidno, da imajo.isti trajen značaj, dočim ima agrarna reforma bolj prehoden
pomen.


Radi def´nitivne določitve in izvršitve bodočih zakonov,, ki bodo morali
kmalu fiksirati ali lastnino ali nadaljni zakup dosedanjih v zakup danih zem=
IjišČ, nadalje radi provedbe agrar, reformnega zakona, (o določitvi končnega
maksima in .postavitvi tudi malih posestev pod udar agrarne reforme, ako, žive
lastniki stalno v inozemstvu) pa bo ta prehodni pomen agrarne reforme trajal
še nekaj let Vendar pa kljub tem- in drugim okolščinam, ki oaiemogočujejo
likvidacijo agrarne reforme tekom par mesecev, iiima ta trajnega značaja.
Utemeljeno in upravičeno je tedaj, da se priključijo posli agrarne reforme ko=
misiji za agrarne operacije. S tem se ne ugodi samo sedanji zahteAi po znižanju
Ste\´ila uradništva, marveč se obe instituciji, ki imata pogostoma skupne posle,




ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 34     <-- 34 -->        PDF

98 K organizaciji, obiastcv za agrarne operacije itd.


tudi medsebojno popolnite. Agrarne operacije, ki obstojajo že desetletja, raz^


polagajo z izvežbanlm in izkušenim tehničnim, posebno zemljemerski/n oseh.


jem, ki bo agrarni reformi nujno potrebno, kadar se pristopi k dejanski delitvi


veleposestev. Vsled pomanjkanja tehnie, osobja (geometrov) je vsa dosedanja
´izvršitev zakupodaje ničvredna ter je razmejitev v zakup da^ih pareei nujno
potreba. Vsled sedanjega tega nevzdržnega stanja vlada največja nes´.gurnovst
pri agrarno reformnih zakupnikih glede bodočnosti ter se vsled tega zemlja
slabo obdeluje in so mejni prepiri na dnevnem redu.


Kot tretja institucija prihaja v poštev takozvana d ež e In a komisij a
za promet z zemljišči, ustanovljena s ees. naredbo z dne 9. avgusta
1915, drz. zak. st 234. Ta komisija je med, vojno in po njej obvarovala marših
katero kmečko domačijo pred razkosanjem in propadom, ker je zabranjevala
vsako spekulativno pokupovanje kmečke zemlje raz vidik obranitve krepkega
kmečkega stanu. Ustanova je v bistvu dobra in koristna, seveda bo treba njeno
pravno podlago prilagoditi sedanjim razmeram, deloma pa morda tudi razviti
na podlagi dosedanjih izkustev. Avstrijska republika je, uvidevši važnost tega
vprašanja, pospešila zakonito njegovo ureditev in uvedla že leta 1919. tako^
zvani »Wiederbesiediungsgesetz«, ki je le znatno razširjenje naredbe iz L 1915.


Spojite\^ oblastev za agrarno reformo, agrarne operacije in promet s kme^


tijskimi zemljišči si mislim na tale način:


Okrožni agrarni urad bi se združil z uradom krajnega komisarja za


agrarske operacije in to tako, da prevzame slednji ime prA^ega, ki bi so glasilo


Okrožni agrarni urad Ljubljana oziroma Maribor.


Okrožni agrarni urad t.^ori prvo stopnjo. Njegovo kompetenco bi bilo
napram sedanjemu stanju nekoliko razširiti, posebnO´ tudi glede zakonov, ki
tvorijo podlago sedanjih agrarnih operacij.


Druga instanca bi bila Agrarna komisija, obstoječa iz velikega
župana ali njegovega namestnika kot predsednika, dotičnega referenta, članov
sodnikov, zastopnikov samoupravne oblasti ter kmetijskih in gozdarskih stro*
kovnjakov.


Sem namreč mnenja, da bi bilo tudi agrarno^reformna vprašanja bolje re^
sevati v mešanih komisijah nego prepuščati odločevanje eni sami osebi. Seveda
bi bilo treba posle deliti ter končno označiti .^.., katerih reševanje bi bilo pri*
držano plenumu komisije. Splošnoupravne posle pa in rešitve manjše važnosti
bi izvrševal šef agrarnopravnega (>delenja pri oblastni upravi (velikem županu)
ali njegov namestnik, ki bi bil obenem referent v agrarni komisiji.


Tretja instanca bi bilo Ministrstvo poljoprivrede odnosno ministrska agrarna
komisija, ki bi se imela ustanoviti pri ministrstvu poljoprivrede* analogno agrar^s
nim komisijam v oblastih.


Pripominjam še, da bi bilo umestno in v interesu dobrega uradovanja za*
htevati, da morata imeti šef agrarno pravnega odeljenja in njegov namestnik
eden sodno, drugi politično^upravno usposobljenost oziroma obratno. Enako
kvalifikacijo bi bilo zahtevati od načelnika okrožnega agrarnega urada odnosno
od njegovega namestnika.


Z razvitkom in razširjenjem naše agrarne zakonodaje´ prevzeli bi ti uradi
izvrševanje bodočih političnih zakonov kakot zakona o obdelovanju zemlje, ..^
kona o obmejitvi zemljišč, zakona o zatiranju škodljivcev itd.«




ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 35     <-- 35 -->        PDF

K "organizaciji ohiastev XA agrarne operacije itd 99


Ideja združenja agrarnih operacij z agrarno^reformnimi uradi
ni nova. V principu bi se mogli z njo strinjati, vendar le pod sie=^
dečimi po´goji:


Pri vseh operacijah, kjer gre za gozdarske stvari, morajo
sodelovati v prvi vrsti kvalifikovani gozdarski strokovnjaki. V
gotovih slučajih bo treba pritegniti tudi odsek za uredbo gozd^
nega obratoA^anja, kakršen na pr. obstoja pri gozdni direkciji
ljubljanski.


Kvalifikovani gozdarski strokovnjaki se bodo´ morali pride::^
liti vsem trem instancam, kjer morajo dobiti v strogo strokovnih
stvareh odločilen glas.


Sicer pa je omeniti, da se je J. Š, U., povodom svoje glavne
skupščine, ki se je vršila meseca avgusta prošlega leta, že zani=^
malo za organizacijo agrarnih oblastev v Sloveniji in sklenilo,
predložiti na merodajnem mestu predstavko sledeče vsebine:


»Svojedo´bnov — pred prevratom — obstojala je ministerijaln a komi::
sija za agrarne operacije z določenim ji delokrogom. Bila je to institucija v
okviru bivšega avstrijskega ministrstva za zemijedelstvo, v kojega delokrog je
spadalo tudi gozdarstvo.


Po prevratu so bila \- Sloveniji nekaj časa samostojna poverjeniŠtva, ki
so bila najvišja instanca dotlej, dokler niso ministrstva \ Beogradu prevzela
pO´šIov v najvišji instanci za vso našO´ državo> torej tudi za Slovenijo.


Gozdarske agende je prevzelo ministrstvo za šume in rudnike, poljedelske
pa ministrstvo za poljoprivredo´ in vode.


Agrarne operacije pa so ostale v področju poverjeniŠtva za kmetijstvo v
Ljubljani^ akoravno se te operacije vršijo pretežno v gozdih (delitve gozdov,
uredbe užitnih pravic v gozdih itd.).


Ko se je deželna vlada preobrazila v pokiajinsko upravo s svojimi od4&lki
(za. gozdarstvo — sedaj direkcija Šum, kmetijstvo itd.), je pokrajinska komisija
za agrarne operacije postala samostojn a institucija, vendar pa je v njej
zadobil 1 kmetijski zastopnik odločujočo glasovalno pravico, dočim je gozdar^
ski zastopnik nima. Dalje je omeniti, da sta lokalna komisarja za agrarne ope=^
racije dandanes ob enem uradnika oddelka za kmetijst\^o.


Iz navedenih razlogov je jasno, da gozdarstvo v pokrajinski komisiji in v
obeh lokalnih komisijah za agrarne operacije ni primerno zavarovano.


Omeniti je nadalje, da daridanes´ lokalni komisiji za agrarne operacije ni:=
mata nobenega kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka za operacije v gozdih
(taksacije, izjave pri delitvah, melijoracije itd.), četudi sta jih pred prevratom
odnosno v predvojnem času vedno imeli.


Dandanes je pokrajinska komisija za agrarne operacije zadnja instanca,
katerej se ima ministrstvo za šume in rudnike kot zastopnik kranjskega ver?


skega zaklada, kjer so operacije v teku, pokoravati.
Iz opisanega je razvidna potreba, da posveti agrarnim operacijam ministra
stvo za šume in rudnike .^.. pozornosti kot doslej.




ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 36     <-- 36 -->        PDF

100 Pismo uredništvu.


Treba jc> da imenovano ministrstvo kot ,zastopnik gozdarstva prouči, ali
kaže ustanoviti ministerijidno komisijo za agrarne operacije, ki ne´ sme biti
podrejena´ niti ministrst\-u za poljoprivredo rtiti ´/a gO´zdarstvo, ker -se peča ^
predmeti, ki, spadajo v resort obeh ministrstev. V ministerijalni komisiji bi
´TTido.ministrstvo za šume in rudnike .svojega zastopnika, ki bi lahko ščitil šu^
marstvo. Proti ustanovitvi mini&terijalne komisije za agr. operacije pa ^vori
dejstvo,´da se iste vršijo najbrž samo na teritoriju Slovenije, no pa vse države.


\^sekakor pa je potrebno, da se odpravijo nekateri izmed navedenih ncv
dostatkov, ki s popolnoma pravilnim upravnim postopanjem niso v soglasju:
Po menju J. S. U. bi bilo v prvi vrsti poklicano najvišje gozdarsko´ oblastvo,
to je naše ministrstvo, da skuša doseči pri organizaciji agrarnih operacij tak
položaj, da bi ne dopuščal nobenega nezaupanja od katere si bodi strani.«


Šivic.


Pismo Uredništvu.


CJospodinc urednice! -


Nedavno su u Sum. listu izašle nekoje karakteristike francuskog šumarstva,
manje više spo!jasne prirode. Međutim i pored toga kod nas se o francuskom
šumarstvu vrlo malo zna; kako uz to postoji veliki broj predrasuda o njemu,
koje srao imali prilike i da čujemo i da čitamo, primorani smo, smatrajući to
kao jedan moralan dug, da stavimo na ....^.- mesto sve te vrednosti. Naš
narod, koji je u ghwnom primao civilizaciju preko Nemaca i od Nemaca — od
čaše do knjige sve je dolazilo preko Beča i Pešte — gledalo je u glavnom na
sve kulturne tekovine, bile one materijalne ili duho\me prirode, nemackim očima
i kroz nemačke iiao´čale. ^


To se toliko urodilo kod dobrog dela naše^g .naroda^ da je sva ta tekovina
indentifikovana sa pojmom »Švaba«.


Iz te germanske hipnoze vrlo se teško^ bude i ljudi, koji često imaju visoko
mesto u kojoj administraciji, ili disciplini, ili koji kao pedagozi imajući uticaj
na toliko generacija, stvaraju čitave falange ljudi pogrešno orijentisanih i rđaA^o
aviziranih.


Mi smo na žalost to´ morali konstatovati i u našem šumarstvu, naročito,
baveći se jedno izA´^´snO´ vreme na službi u Hrvatskoj.


O francuskom šumarstvu ili se u opŠtc nije znalo, ili i što se znalo i ..^
pisalo, to je bilo vrlo često pogrešno ih nedovoljno tako, da se mogla videti
samo jedna strana ih polovina, pa´i ta rđavo osvetljena.


Čitali srno n. pr. da je ...... šumarska organizacija u glavnom ista kao i za
Hoeberta — netačnost koju ne bi mogao da izreknc čovek, koji se služi fran?
cuskom kteraturom-, a ne samo nemačkom.


, Čitali smo jednu drugu netačnost: da su Francuzi u početku prošlog veka
prodavali svoje Sume, jer je tada kod (....., ekonoma urodilo uverenje, da država
nije sposobna da gospodari velikim kompleksima — stvar skoz neverno pre=^