DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 7 <-- 7 --> PDF |
Tisa in njena nahajališća v Sloveniji. 5 Rast v visino je raznolična. Povprečno znaša na leto le po nekoliko centimetrov. Zato vidimo drevesa stara po več stoletij, ki nišo višja kot 9 do 18 metrov. Ker nam tisa zaradi počasne rasti proizvaja le malo lesa, nima velikega pomena za gozdno gospodarstvo. Iz njenega ela= stičnega lesa so izdelovali svojedobno loke, ko še nišo poznaj smodnika. Zelo priljubljene so bile pipe za sode, napravljene iz tisinega lesa. V vinskih kleteh na Krasu, v Vipavski dolini in v Istri se nahajajo še danes starinske debele pipe, čepi, kladiva in škafi iz trpežnega tisinega lesa. Ker pa so tisin les v večjih mno* žinah težko dobivali, izpodrinil ga je hruškin, jablanin, macesnov in cemprinov (limbov) les, ki je — poleg raznih kovin — tuđi sposoben za pipe. Manjše množine tisinega lesa porabljajo rez* barji za gumbe, šatulje, obročke, ročaje za dežnike in palice, ša* hove igre itd. Tisa daje lepe furnirje. S crno luženim tisinim lesom se da imitirati ebenovina, Tisovino porabljajo čestokrat izdelovalci godal. Pri glaso= virjih se izdelujejo iz tega lesa crne tipke, pri godalih vratovi, oziroma njih nakladki, pri citrah tipalne deščice, pri boljših flav* tah in klarinetih gorenji konec. Svojčas so veliko tisinega lesa porabili za škodlje. Scholl« mayer^Lichtenberg pripoveduje, da je bila cerkev v Prezidu po* krita do leta 1887. s tisinimi škodljami. Dandanes tuđi mnogo tega lesa porabijo lovci, ki radi na tablice od tisinega lesa pritrjujejo lovske trofeje. # * * V Sloveniji nastopa tisa po nekaterih gozdih bodisi v posas meznih komadih, bodisi v skupinah. Značilne so krajevne ozna* čbe in imena, kot na pr.: Tisovec, Tisov vrh, Ivanje selo, Ivan* šica (proizvajati od besede »iva«, kar pomeni tisa). Sicer pa je mnogo tis najti po parkih in vrtovih, posebno pri starejših gras ščinah. Na Gorenjskem nastopa tisa pogostokrat v gozdih severe nega pobočja med Mojstrano in Martuljekom, na levem bregu Belice, v Krmi, Vratih, na zahodnem pobočju Mežaklje nad Moj* strano in v »Jerebikovcu«, v dolini Radolne v krajih »Vrh« in *>Bratova peč«. V Bohinju jo je najti na severnem pobočju Lisca, v skupinah pa na severnem pobočjti Rudnice in v dolini potoka Ribnice nad Srednjo vasjo in na zapadnem pobočju Jelovice nad Sotesko. Nahaja se dalje na zahodnem pobočju Doberče ter na Begunjčici, na severni strani Jelovice v krajih »Kobovt« in »Kros parska gora«. Na vrtu državnega gozdnega oskrbništva v Zagoricah pri Bledu se nahaja 4 m visoka tisa s premerom 24 cm, merjenim v prsni visini. |