DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 6 <-- 6 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. Tisa je zelo reproduktivna; poganja od štorov in adventivnih popkov, ki odganjajo nove vrhove. Ta njena reproduktivnost je protiutež slabi kaljivoeti semena. Seme vzkali sploh sele po 2 do 3 letih. Navadno ga shranjujemo v zemlji in ga sejemo sele drugo spomlad v grede v drevesnicah. Semenike, ki zrasto sele po 1 do 2 letih, moramo imeti dobro obsenčene, ker so proti solnčni svetlobi zelo občutljive. Sele ko so se močneje razvile, so porabne za posaditev v gozdu oziroma na prostem. Vrtnarji vzgajajo tiso ponajveč iz potaknjencev. V to svrho potaknejo meseca aprila ali avgusta po kakih 10 cm dolge vejice (najboljše so vršne vejice) 1 do 2 letnega lesa v toplih rastli* njakih v vlažen pesek, kjer se ukoreninijo v kakih 6 do 7 me* secih. Pozneje se jih presadi ali v drevesnice ali v gozd. V dre* vesnicah jih je treba primerno zasenčiti, pa tuđi v gozdu naj bodo izpočetka v zaščiti drugega drevja. Priporoča se, saditi tise v skupinah, v katerih naj bodo moški in ženski eksemplari zastopani, da bo zasigurano proizvajanje oplojenega, torej kaljivega semena. Tisa raste na raznoličnih tleh, posebno pa ji prijajo vapne* nasta. tla. Spada med drevesne vrste, ki ljubijo senco, vsled česar ne kaže, vzgajati jo v samostojnih večjih vzrasteh, temveč le kot vmesno ali podrejeno drevje v gozdih, ki jih tvorijo druge drevesne vrste. Tuđi na prav prikladnih ji stajallščih in ob ugodnih življen* skih razmerah raste tisa prav počasno in doseže jako visoko starost (do tisoč let in več). Snežniški gozdni ravnatelj Schollmayer*Lichtenberg navaja v spisu, ki ga je obelodanil leta 1890. v izvestjih bivš. Kranjsko* primorskega gozdarskega društva, tabelarične in grafične po* datke o analizah prirastka tise v debelino. Dognal je, da znaša povprečni prirastek v debelino do starosti 150 let od 0-66 do 1*66 milimetrov, torej povprečno 1*13 milimetrov na leto. Za posa* mezne starostne dobe navaja sledeče povprečne letne prirastke: od 1. -30. leta po 0-94 mm, 31.--60. » » 1-41 » 61.--90. » » 0-57 » 91.--120. » » 1-82 » 120.--150. » » 1*56 » Rose (Thüringen) pa trdi, da znaša za leta 100—150 pov* prečni letni prirastek le 0*36 mm, od 200. leta višje pa povprečno maksimalno le po 0.25 mm na leto. Približno bi se moglo vzeti, da so tise, v prsni visini debele po 10 cm, stare 60—80 let, po 15 cm, stare 120—150 let, po 17 cm, stare 200—220 let, od leta 220. dalje pa bi se moglo vzeti vsako leto največ po 0*25 mm prirastka v debelino in na ta način do* ločiti starost dreves. |