DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 5 <-- 5 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. 3 ramo otvoreno priznati, da nismo s listom zadovoljni. Briga oko materijalnih poteškoća i skupljanje sretstava za izdavanje lista apsorbirala je dobar dio naše snage, koji bi inače bio uložen u dizanje nivoa lista. Moleći dakle ... drugove, koji se osjećaju za to pozvanima, da nas i u buduće potpomognu svojom suradnjom, apeliramo na sve drugove i članove udruženja, da nas otterete te preuzmu na sebe brigu oko prikupljanja materijalnih sretstava za Šuman ski list, da ga u buduće uzmognemo podići na visinu, dostojnunaše divne zelene struke. UREDNIŠTVO. Ing. Anton Šivic (Ljubljana): Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. Tisa (Taxus baccata L.) v gozdnem gospodarstvu ne igra sicer velike vloge, vendar zasluži, da jej posvečamo iz estetskih in prirodnosvarstvenih ozirov nekoliko pozornosti. Dokler je mlada, ima tisa grmičasto obliko, starejša pa se razvije v drevo. Raste silno počasno. Poganjek v visino je kratek. Nižje ob deblu se radi razvijajo iz adventivnih popkov postran= ski poganjki v vršiče, ki dajejo tuđi starejšim tisam podobo grma. Zimzeleni listi so nekoliko podobni jelkinim iglam; odpadajo in se obnavljajo na 6 do 8 let. Vsebujejo strupen alkaloid (taxin) in so živini opasni. Ako užije krava na paši nekoliko tisinih vej, ima rujavo mleko in trpi na driski (proljevu); ljudstvo pravi, da je začarana. Konj, ki zavžije večje množine tisinih vej, pogine na koliki. Domaćim kozam pa tišino zelenje ne škoduje tolikanj. Divjačina se tise menda izogiba, vendar ni izključeno, da bi je v hudih zimah ne objedala. Pri tisah imamo moške in ženske eksemplare; cveti so torej dvodomi. Pri nas cvete tisa meseca aprila, seme dozoreva av= gusta in septembra. Semensko zrno je strupeno, njega rdeči, me= snati plašč pa ne. Vzlic temu je sok tisinih jagod enako škodljiv plodu nosečih žena, kakor čaj iz tisinih vejic. Soje, drozgi in kosi jedo rdeče semenske jagode, vendar trdo, semensko zrno nepre= bavljeno zopet izločijo. Niti les niti lub nimata smole. Lesne letnice so jako goste in potekajo valovito. Beline je navadno jako malo, dočim šega rdečerujava črnjava skoro do skorje. Les je zelo trd, težak, trpe* žen, elastičen; kolje se težko. |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 6 <-- 6 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. Tisa je zelo reproduktivna; poganja od štorov in adventivnih popkov, ki odganjajo nove vrhove. Ta njena reproduktivnost je protiutež slabi kaljivoeti semena. Seme vzkali sploh sele po 2 do 3 letih. Navadno ga shranjujemo v zemlji in ga sejemo sele drugo spomlad v grede v drevesnicah. Semenike, ki zrasto sele po 1 do 2 letih, moramo imeti dobro obsenčene, ker so proti solnčni svetlobi zelo občutljive. Sele ko so se močneje razvile, so porabne za posaditev v gozdu oziroma na prostem. Vrtnarji vzgajajo tiso ponajveč iz potaknjencev. V to svrho potaknejo meseca aprila ali avgusta po kakih 10 cm dolge vejice (najboljše so vršne vejice) 1 do 2 letnega lesa v toplih rastli* njakih v vlažen pesek, kjer se ukoreninijo v kakih 6 do 7 me* secih. Pozneje se jih presadi ali v drevesnice ali v gozd. V dre* vesnicah jih je treba primerno zasenčiti, pa tuđi v gozdu naj bodo izpočetka v zaščiti drugega drevja. Priporoča se, saditi tise v skupinah, v katerih naj bodo moški in ženski eksemplari zastopani, da bo zasigurano proizvajanje oplojenega, torej kaljivega semena. Tisa raste na raznoličnih tleh, posebno pa ji prijajo vapne* nasta. tla. Spada med drevesne vrste, ki ljubijo senco, vsled česar ne kaže, vzgajati jo v samostojnih večjih vzrasteh, temveč le kot vmesno ali podrejeno drevje v gozdih, ki jih tvorijo druge drevesne vrste. Tuđi na prav prikladnih ji stajallščih in ob ugodnih življen* skih razmerah raste tisa prav počasno in doseže jako visoko starost (do tisoč let in več). Snežniški gozdni ravnatelj Schollmayer*Lichtenberg navaja v spisu, ki ga je obelodanil leta 1890. v izvestjih bivš. Kranjsko* primorskega gozdarskega društva, tabelarične in grafične po* datke o analizah prirastka tise v debelino. Dognal je, da znaša povprečni prirastek v debelino do starosti 150 let od 0-66 do 1*66 milimetrov, torej povprečno 1*13 milimetrov na leto. Za posa* mezne starostne dobe navaja sledeče povprečne letne prirastke: od 1. -30. leta po 0-94 mm, 31.--60. » » 1-41 » 61.--90. » » 0-57 » 91.--120. » » 1-82 » 120.--150. » » 1*56 » Rose (Thüringen) pa trdi, da znaša za leta 100—150 pov* prečni letni prirastek le 0*36 mm, od 200. leta višje pa povprečno maksimalno le po 0.25 mm na leto. Približno bi se moglo vzeti, da so tise, v prsni visini debele po 10 cm, stare 60—80 let, po 15 cm, stare 120—150 let, po 17 cm, stare 200—220 let, od leta 220. dalje pa bi se moglo vzeti vsako leto največ po 0*25 mm prirastka v debelino in na ta način do* ločiti starost dreves. |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 7 <-- 7 --> PDF |
Tisa in njena nahajališća v Sloveniji. 5 Rast v visino je raznolična. Povprečno znaša na leto le po nekoliko centimetrov. Zato vidimo drevesa stara po več stoletij, ki nišo višja kot 9 do 18 metrov. Ker nam tisa zaradi počasne rasti proizvaja le malo lesa, nima velikega pomena za gozdno gospodarstvo. Iz njenega ela= stičnega lesa so izdelovali svojedobno loke, ko še nišo poznaj smodnika. Zelo priljubljene so bile pipe za sode, napravljene iz tisinega lesa. V vinskih kleteh na Krasu, v Vipavski dolini in v Istri se nahajajo še danes starinske debele pipe, čepi, kladiva in škafi iz trpežnega tisinega lesa. Ker pa so tisin les v večjih mno* žinah težko dobivali, izpodrinil ga je hruškin, jablanin, macesnov in cemprinov (limbov) les, ki je — poleg raznih kovin — tuđi sposoben za pipe. Manjše množine tisinega lesa porabljajo rez* barji za gumbe, šatulje, obročke, ročaje za dežnike in palice, ša* hove igre itd. Tisa daje lepe furnirje. S crno luženim tisinim lesom se da imitirati ebenovina, Tisovino porabljajo čestokrat izdelovalci godal. Pri glaso= virjih se izdelujejo iz tega lesa crne tipke, pri godalih vratovi, oziroma njih nakladki, pri citrah tipalne deščice, pri boljših flav* tah in klarinetih gorenji konec. Svojčas so veliko tisinega lesa porabili za škodlje. Scholl« mayer^Lichtenberg pripoveduje, da je bila cerkev v Prezidu po* krita do leta 1887. s tisinimi škodljami. Dandanes tuđi mnogo tega lesa porabijo lovci, ki radi na tablice od tisinega lesa pritrjujejo lovske trofeje. # * * V Sloveniji nastopa tisa po nekaterih gozdih bodisi v posas meznih komadih, bodisi v skupinah. Značilne so krajevne ozna* čbe in imena, kot na pr.: Tisovec, Tisov vrh, Ivanje selo, Ivan* šica (proizvajati od besede »iva«, kar pomeni tisa). Sicer pa je mnogo tis najti po parkih in vrtovih, posebno pri starejših gras ščinah. Na Gorenjskem nastopa tisa pogostokrat v gozdih severe nega pobočja med Mojstrano in Martuljekom, na levem bregu Belice, v Krmi, Vratih, na zahodnem pobočju Mežaklje nad Moj* strano in v »Jerebikovcu«, v dolini Radolne v krajih »Vrh« in *>Bratova peč«. V Bohinju jo je najti na severnem pobočju Lisca, v skupinah pa na severnem pobočjti Rudnice in v dolini potoka Ribnice nad Srednjo vasjo in na zapadnem pobočju Jelovice nad Sotesko. Nahaja se dalje na zahodnem pobočju Doberče ter na Begunjčici, na severni strani Jelovice v krajih »Kobovt« in »Kros parska gora«. Na vrtu državnega gozdnega oskrbništva v Zagoricah pri Bledu se nahaja 4 m visoka tisa s premerom 24 cm, merjenim v prsni visini. |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 8 <-- 8 --> PDF |
b Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. V manjših skupinah je tisa v »Plenšaku« (davč. obč. Želez* niki). Bilo je je tam svojčas mnogo več kot danes. Pred 30. leti so je tam veliko podelali v oglje. Sporadično nastopa v pečinah nad Dražgošami. Posamič in v malih skupinah je najti tiso v severnih in se* verozahodnih legah po gozdih v občini Kokra, posebno v gozd* nih krajih Korito, Vobence, Akle, Suhidol itd. Tuđi v gozdih ob* močja občine Jezersko jih je dokaj. Na severnem pobočju Storžiča in Križke gore ter grebena, ki poteka proti Tržiču in Sv. Ani jo tuđi nahajamo sporadično. Pri nekaterih hišah v Tržiču, Lomu in Sv, Ani so lepi eksemplari. Dalje so skupine tise v gozdih, ležečih v davč. obč. Bister* šica v kamniškem okraju. V Ljubljanskem okraju jo nahajamo v davč. občinah St. Jošt, Horjul, Zaplana, Stara Vrhnika in Verd posamič po raznoličnih gozdih. Omeniti je tiso ženskega spola, ki stoji poleg Tivolskega gradiča v Ljubljani, ki meri 9*50 m visine ter ima njeno glavno deblo v prsni visini 39 cm premera. Stara je kakih 150 do 200 let, morda tuđi več. V Logaškem okraju je tisa raztrešena po gozdih v območju Javornika in Snežnika, in sicer v davč. občinah Dolenjavas, Otok, Dane, Podcerkev, Nadlesk, Kozarše, Vrh, Babino polje v viši« nah od 500 do 1200 m. Nadalje se nahaja še sporadično po hri* bovju Račne gore, Bloščeka in Zupanščeka, to je v davč. obč. Igavas, Poljane, Knežja njiva, Lož, Metulji in Topol. Tise v tem okraju nimajo preko 22 cm prsne debeline; največ jih je v gozdih davč. obč. Petkovec, kjer jih je našteti na ploskvi kakih 50 ha preko 500 komadov, rastočih deloma v večjih skupinah. Prebi* valstvo jih ne ceni posebno. Nekateri jih rabijo za kole k pio« tom. Običajni so tam grobni venci iz tisinega zelen ja. V kočevskem okraju je kakih 500 do 700 posameznih, ne po* sebno lepih komadov, porazdeljenih po gozdih v davčnih občinah Osilnica, Banjaloka, Gora, Loški potok, Stara cerkev, Stari log, Gotenica, Koče, Borovec, Draga, Velike Poljane, Lužarji, Turjak, Krvava peč, Selo, Potiskavec. Lepši komadi so že izginili. Tuđi v Črnomeljskem okraju naletimo v gozdu večkrat na posamezne tise, posebno v davč. obč. Planina, Maverle, Čeplje, Podgora, Stari trg, Predgrad. Večje število tis raste na pašniku med državno cesto in že» lezniško progo Novo mesto — Mirna peč. V davčni občini Vrh* polje v krškem okraju je mnogo tise v bukovem gozdu, ki pa dosega le visino 3 m; poleg teh je tam mnogo mlajšega naraščaja. Na severnem pobočju gozda »Markov hrib«, krške davčne ob* čine, je tuđi več komadov malih tis, ki so se tja naselile najbrž iz parka Turnske graščine. Med najlepše eksemplare na Kranjskem spada tisa, ki stoji poleg hiše Antona Koselj*a, vulgo Jurjevca na Zgornji Lipnici, nedaleč od razvaline »Pustega grada«. Tisa, ki jo prinaša slika |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 9 <-- 9 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. Tisa na Zgornji Lipnici pri Radovljici. |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 10 <-- 10 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. fotografa Alojzija Vengarja v Radovljici, na strani 7., je visoka 17-70 m, (gotovo najvišja v Sloveniji); opaziti jo je že od % ure oddaljene železniške postaje v Radovljici. Nje debelina znaša, merjena 1 ´30 m od tal, 80 cm. Ima tri vrhove in je dobro ohras njena; nosi moške cvete. Stara je gotovo čez 500 let. še starejša tisa raste na pokopališču v Stranjah na severnem pobočju Nanosa. Prvi popis tega drevesa so prinesla izvestja Kranjskega muzejskega društva leta 1862, Pozneje ga je opisal ing. V. Putick v listu: Österr. Forst* u. Jagdzeitung (1907). Deblo je 2-2 m visoko in 1 m debelo. Deli se potem v 20 močnih vej, ki so na strani, od katere piše burja, slabeje razvite, kot drugod. Visoka je ta tisa le malo čez lim. Žal, da stoji ta lep prirodni spomenik na zemlji, ki sedaj ne pripada več naši kraljevini. Na Štajerskem je tisa redkejša, kot na Kranjskem. Vzrok je pač ta, da ljubi tisa vapnena tla, ki na Štajerskem nišo v toliki meri zastopana, kot na Kranjskem. Daljni vzrok je, da se na Štajerskem sekajo gozdi češče na golo, kot na kranjskih kraških tleh, kjer je takšno sekanje mnogokje zabranjeno. V parkih je tiso na Štajerskem dobiti pogostokrat, v gozdih pa le bolj posamič, redkeje v malih skupinah. V celjskem okraju nastopa sporadično v davč. obč. Zagrad, Teharji, Sv. Magdalena, Marija Reka, Crni vrh, Sv. Jurij, Sv. Peter, Lože, Trbovlje, Babna gora, Loka; v konjiškem okraju pa v občinah Brezen, Štenice, Stranice, Konjice in Konjiška vas. . brežiškem in ptujskem okraju kakor tuđi v Prekmurju je najti nekaj ne posebno razvitih in starih tis le po parkih. V mariborskem okraju je največ tis na severnem pobočju Pohorja, kjer je bila v prejšnjem stoletju tisa moćno razširjena. Tako je rastla na Maroltovem posestvu na Smolniku večja sku* pina tis, katere je posekal praded. Sedaj je najti tam le še štore, ki so v sredini še zelo trdni, in pa nekaj skupin mlajših tis, ki so vse moškega spola. Starejše in mlajše tise rasto posamič skoro na vsakem kmečkem večjem posestvu na Pohorju, toda ne v gozdu, temveč ob robu gozda ali po travnikih in pašnikih. Naj= višje imajo 12 do 16 m dn prsno debelino 30 do 50 cm. Nekaj starih tis so posekali zadnja leta v okolici Sv. Lovrenca na Po* horju iz bojazni, da se ne bi zastrupili konji. Po gozdih slovenjgraškega, prevaljskega dn mozirskega okraja raste tisa le posamič in je redka. Pač pa je v nekaterih parkih nekaj čednih eksemplarov. Znamenita je tisa na posestvu Kristjana Germeh-a v Solčavi. Glasom opisa prof. dr. V. Herleja stoji na takoimenovanem »Hribru«, kojega iz spodnjetriadnih skladov sestavljeni hrbet se v visini kakih 180 m nad vasjo Solčavo (642 m) razteza v smeri od juga proti severozapadu. Tišino deblo se proti tlom piramij dasto razširja in znaša njegov premer nekaj nad 1 m, l-30 cm nad tlemi pa 80 cm. Kljub tej debelosti ni višja nego 9 m. Že v spodnji |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. polovici štrlijo iz nje mnogotere veje, večinoma že suhe; iz manj= ših suhih rogljev pa poganjajo krajše in daljše, vitke, žive vejice, tako da je deblo na okrog obdano z zelenjem. V zgornji polovici Tisa v Stranjah na Notranjskem. se razhajajo od debla še daljše in številnejše veje z deloma su= himi, deloma še živimi razrastki. Približno začetkom zadnje če* trtine tišine visine se razcepi deblo na več daljših vej, izmed |
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 12 <-- 12 --> PDF |
10 Tisa in njena nahajališča y Sloveniji. katerih so nekatere že popolnoma odmrle. Deblo te tise se ne končuje v izrazit vrh. V splošnem ima opisana tisa isti habitus kot ga opažamo pri drugih starejših tisah. Omenjena tisa je žen= skega spola. Stojeća ob vrhu hriba na samem je izpostavljena vsem silam vetrov in vremen ter je rasla gotovo zelo počasi ter je gotovo´ stara več kct pol tisočletja. * # Tisa postaja v naših gozdih ponekod redkejša. Posebno de? belih, starih komadov je vedno manj, ker jim ni prizanesla neizs prosna sekira. Z ozirom na to je bivša deželna vlada za Kranjsko uvrstila leta 1892. tiso med predmete, za katere velja tarifa o gozdni odškodnini v zmislu priloge D k §§ 72 do 76 drž. gozds nega zakona z dne 3. 12. 1852., drž. avstr. zak. štev. 250. Š tem je hotela tiso nekoliko zaščititi. V posebno zaščito, kakor velja za nekatere redke rastline po naredbi dežel. vlade za Slovenijo z dne 19. 2. 1921., Ur. 1. št. 64, ki je bila uzakonjena 28. 2. 1922, pa ni privzeta, ker bi se, tvoreča objekt lesne kupčije, ne moglo zabraniti nje ukoriščanja, ne da bi se priznala lastniku lesa odškodnina. Zato pa je potrebno, da gozdarsko osebje ob danih mu pri* likah vpliva na dotične posestnike, ki imajo tiso v svojih gozdih, da je ne iztrebijo, ampak jo prostovoljno varujejo in po možnosti ohranijo; ako pa jo sekajo, naj je vsaj ne porabijo malopridno! Posestniki pa, ki imajo nekaj zmisla za prirodo in nje ohranitev, jo bodo ne le negovali temveč jo skušali tuđi razširiti. |