DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 5 <-- 5 --> PDF |
Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. 3 ramo otvoreno priznati, da nismo s listom zadovoljni. Briga oko materijalnih poteškoća i skupljanje sretstava za izdavanje lista apsorbirala je dobar dio naše snage, koji bi inače bio uložen u dizanje nivoa lista. Moleći dakle ... drugove, koji se osjećaju za to pozvanima, da nas i u buduće potpomognu svojom suradnjom, apeliramo na sve drugove i članove udruženja, da nas otterete te preuzmu na sebe brigu oko prikupljanja materijalnih sretstava za Šuman ski list, da ga u buduće uzmognemo podići na visinu, dostojnunaše divne zelene struke. UREDNIŠTVO. Ing. Anton Šivic (Ljubljana): Tisa in njena nahajališča v Sloveniji. Tisa (Taxus baccata L.) v gozdnem gospodarstvu ne igra sicer velike vloge, vendar zasluži, da jej posvečamo iz estetskih in prirodnosvarstvenih ozirov nekoliko pozornosti. Dokler je mlada, ima tisa grmičasto obliko, starejša pa se razvije v drevo. Raste silno počasno. Poganjek v visino je kratek. Nižje ob deblu se radi razvijajo iz adventivnih popkov postran= ski poganjki v vršiče, ki dajejo tuđi starejšim tisam podobo grma. Zimzeleni listi so nekoliko podobni jelkinim iglam; odpadajo in se obnavljajo na 6 do 8 let. Vsebujejo strupen alkaloid (taxin) in so živini opasni. Ako užije krava na paši nekoliko tisinih vej, ima rujavo mleko in trpi na driski (proljevu); ljudstvo pravi, da je začarana. Konj, ki zavžije večje množine tisinih vej, pogine na koliki. Domaćim kozam pa tišino zelenje ne škoduje tolikanj. Divjačina se tise menda izogiba, vendar ni izključeno, da bi je v hudih zimah ne objedala. Pri tisah imamo moške in ženske eksemplare; cveti so torej dvodomi. Pri nas cvete tisa meseca aprila, seme dozoreva av= gusta in septembra. Semensko zrno je strupeno, njega rdeči, me= snati plašč pa ne. Vzlic temu je sok tisinih jagod enako škodljiv plodu nosečih žena, kakor čaj iz tisinih vejic. Soje, drozgi in kosi jedo rdeče semenske jagode, vendar trdo, semensko zrno nepre= bavljeno zopet izločijo. Niti les niti lub nimata smole. Lesne letnice so jako goste in potekajo valovito. Beline je navadno jako malo, dočim šega rdečerujava črnjava skoro do skorje. Les je zelo trd, težak, trpe* žen, elastičen; kolje se težko. |