DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 40 <-- 40 --> PDF |
38 Literarni pregled. više specijalista o tim predmetima među nama, no otkad je Muzejsko društvo u Ljubljani ostalo u reorganizaciji, čini se da se ti stručnjaci sve više organis zuju »svaki za sebe« i budnim okom paze da im se tko ne uvuče u njihove podzemne domove. Pokrajinska uprava u Ljubljani izdala je posebitu naredbu za nadzor i zaštitu vrednijih podzemskih špilja, a usled nekake nepojmljive rezistence tih specijalista još nije mogla označiti i zatvoriti dotičnih špilja. Mislimo da je to podzemno bogastvo vlalst domovine i znanosti, a nikako ne vlast pojedinaca. Nadamo se da će nam odlični speleolog g. ing. V. Putick nadoknaditi u našem »Šumarskom Listu« ove očite nedostatke i u jednom i u drugom pravcu. No nešto je g. pisac osobito krasno obradio, i to je odnos šume naprama Krasu. To mu — nestručnjaku — posebice toplo moramo priznati mi šumari. Evo doslovce dotičnog njegovog stavka: »K pojmu »Kras« pristavljaju mnogi tuđi lastnost »gol«, t. j . Kras je brez gozda, brez rastlinske odeje. Kdor pa je videl prekrasne gozdove, ki pokrivajo najizrazitejše kraške pianote od Trnovskega gozda doli do Snežnika, Roga in dalje na jugovzhod, se je prepričal o nečem boljšem. Res, po deželah ob Jadranskem morju je Kras prav zelo brez gozda, toda tega ni kriv samo apnes nec, ampak tuđi človek, ki je, ne vpoštevajoč velike važnosti gozda za grudo, ležečo na apnencu, ki je predrt kakor sito, podrl zeleno odejo in izpremenil velike dele Krasa v puščavo. »Gozd drži s svojimi brezštevilnimi koreninami rođovitno prst, da je voda ne odplavlja po razpokah v globino apnenčevih skladov. Obenem pa gozd pospešuje tuđi nastajanje prsti in je tako za kraške dežele velikanekega pos mena. Poleg tega, da je zaradi lesa prevelike vrednosti, vpliva z debelejšo plastjo prsti tuđi na odtok vode. V onih žalostnih, nepogozdenih delih tržaškega Krasa, ki so deloma podobni divjim, kamenitim puščavam, odteka voda takoj v globino in odvaja s seboj še tisto malo rodovitne zemlje. Debelejša plast, trdno vezana z drevesnimi koreninami, pa zadržuje vodo, da odteka počasnejc. To vpliva ugodno na razvoj rastlinja in kolikor toliko ovira poplave. »Goli deli Krasa trpe prav posebno tuđi zaradi izredno silne burje, ki ji nič ne more zastavljati poti. Po pogozdenih krajih nima tako velike moči, ker ji je gozd velika ovira. Kdor pozna moć vetra, ki je v raznih delih naše Zemlje, posebno v vzhodni Kitajski, nanosil drugod odneseno zemljo kot prhlico mnogo metrov, deloma po več sto> metrov na debelo, bo vedel ceniti silo burje na Krasu, ki je v stoletjih odnesla premnogo rodovitne rdeče pusti v obliki prahu v modro Jadransko morje. S pogozditvijo Krasa bo omejeno, če že ne popolnoma ustavljeno tuđi to pogubonosno delovanje burje. »Dosedaj so na Krasu pogozdili že precej puščobnih krajev. Vendar širne so še pokrajine, ki so žalostno gole in kjer živi prebivalstvo jako bedno. Tam se ne bo samo pusti, trdi apnenec upiral pogozdovanju, ampak treba bo pre* magati tuđi nasprotje ubožnega prebivalstva, ki sovraži v svoji kratkovidnosti zasajanje mladih drevesc, ker mu mora oblast prepovedati prosto pašo mladim nasadom sovražnih koz in ovac. Toda kljub temu — ćelo sovražni požigi s trudom pogozdenih krajev se primerjajo — bodo morale oblasti pogozditi Kras, da tuđi s tem dvignejo njegovo vrednost.« |