DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 10     <-- 10 -->        PDF

Tisa in njena nahajališča v Sloveniji.


fotografa Alojzija Vengarja v Radovljici, na strani 7., je visoka


17-70 m, (gotovo najvišja v Sloveniji); opaziti jo je že od % ure


oddaljene železniške postaje v Radovljici. Nje debelina znaša,


merjena 1 ´30 m od tal, 80 cm. Ima tri vrhove in je dobro ohras


njena; nosi moške cvete. Stara je gotovo čez 500 let.


še starejša tisa raste na pokopališču v Stranjah na severnem
pobočju Nanosa. Prvi popis tega drevesa so prinesla izvestja
Kranjskega muzejskega društva leta 1862, Pozneje ga je opisal
ing. V. Putick v listu: Österr. Forst* u. Jagdzeitung (1907). Deblo
je 2-2 m visoko in 1 m debelo. Deli se potem v 20 močnih vej,
ki so na strani, od katere piše burja, slabeje razvite, kot drugod.
Visoka je ta tisa le malo čez lim. Žal, da stoji ta lep prirodni
spomenik na zemlji, ki sedaj ne pripada več naši kraljevini.


Na Štajerskem je tisa redkejša, kot na Kranjskem. Vzrok
je pač ta, da ljubi tisa vapnena tla, ki na Štajerskem nišo v toliki
meri zastopana, kot na Kranjskem. Daljni vzrok je, da se na
Štajerskem sekajo gozdi češče na golo, kot na kranjskih kraških
tleh, kjer je takšno sekanje mnogokje zabranjeno.


V parkih je tiso na Štajerskem dobiti pogostokrat, v gozdih
pa le bolj posamič, redkeje v malih skupinah.


V celjskem okraju nastopa sporadično v davč. obč. Zagrad,
Teharji, Sv. Magdalena, Marija Reka, Crni vrh, Sv. Jurij, Sv.
Peter, Lože, Trbovlje, Babna gora, Loka; v konjiškem okraju pa
v občinah Brezen, Štenice, Stranice, Konjice in Konjiška vas.


. brežiškem in ptujskem okraju kakor tuđi v Prekmurju je
najti nekaj ne posebno razvitih in starih tis le po parkih.


V mariborskem okraju je največ tis na severnem pobočju
Pohorja, kjer je bila v prejšnjem stoletju tisa moćno razširjena.
Tako je rastla na Maroltovem posestvu na Smolniku večja sku*
pina tis, katere je posekal praded. Sedaj je najti tam le še štore,
ki so v sredini še zelo trdni, in pa nekaj skupin mlajših tis, ki so
vse moškega spola. Starejše in mlajše tise rasto posamič skoro
na vsakem kmečkem večjem posestvu na Pohorju, toda ne v
gozdu, temveč ob robu gozda ali po travnikih in pašnikih. Naj=
višje imajo 12 do 16 m dn prsno debelino 30 do 50 cm. Nekaj
starih tis so posekali zadnja leta v okolici Sv. Lovrenca na Po*
horju iz bojazni, da se ne bi zastrupili konji.


Po gozdih slovenjgraškega, prevaljskega dn mozirskega
okraja raste tisa le posamič in je redka. Pač pa je v nekaterih
parkih nekaj čednih eksemplarov.


Znamenita je tisa na posestvu Kristjana Germeh-a v Solčavi.
Glasom opisa prof. dr. V. Herleja stoji na takoimenovanem
»Hribru«, kojega iz spodnjetriadnih skladov sestavljeni hrbet se


v visini kakih 180 m nad vasjo Solčavo (642 m) razteza v smeri
od juga proti severozapadu. Tišino deblo se proti tlom piramij
dasto razširja in znaša njegov premer nekaj nad 1 m, l-30 cm nad
tlemi pa 80 cm. Kljub tej debelosti ni višja nego 9 m. Že v spodnji