DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1922 str. 71 <-- 71 --> PDF |
Službene vijesti. 709 kot gozd. tajnik pri upravi veleposestva Snežnik v Sloveniji. Kmalu po nastopu službe je bil imenovan učiteljem na takratni deželni gozdarski šoli v Snežniku. Od leta 1876. dalje je služboval kot gozd. inženjer na veleposestvu v Kočevju. Leta 1877. je bil poklican v komisijo, ki je imela regulirati zemljiški davek v okrajih: Novomesto, Črnomelj in Kočevje, kot cenilni referent. V tej komi* siji si je stekel Schauta mnogih zaslug. Jeseni 1. 1880. položil je v Ljubljani preizkušnjo za samostalno vodstvo gozdnega gospodarstva ter bil nato nameščen kot nadgozdar fideikomisarne graščine grofa Auersperga v Namršlju. Že leta 1884. imenoval ga je grof Leo Auersperg višjim oskrbnikom za zasluge, ki si jih je bil pridobil z uredbo gozdnega obratovanja na graščinskem posestvu. V tem položaju je pokazal Schauta neumorno delovanje ne le v oskrbi fideik. posestva temveč tudi v in» teresu splošne deželne kulture. Njegove prve gozdne kulture na pobočjih že* limeljske kotline, ki tvorijo danes že 401etne gozde, so> mnogo pripomogle k temu, da so se mali gozdni posestniki začeli zanimati za umetno pogozdovanje posekanih gozdnih prostorov. Sadike so si mogli nabavljati iz gozdne dre» vesnice, ki jo je Schauta oskrboval. Zanimal se je posebno tudi za racionalno izkoriščanje gozda s tem, da je skrbel za napravo dobrih potov in cest, žag, žične vzpenjače, gozd. hiš i. dr. Njegovi strokovnjaški pomoči se ima zahvaliti marsikatero selo, da ima vozno cesto, reguliran potok, urejene meje, izboljšana zemlj:šča, negovane gozde, novo šolo, prenovljeno cerkev itd. Njegovo sodelovanje v občinskih upravah, okrajnemu cestnemu odboru, ribarskem, lovskovarstvenem društvu je bilo vselej uspešno. Ko se je leta 1875. ustanovilo Kranjsko=primorsko gozdarsko društvo, je bil Schauta med usta* novniki. Ostal je društvu vedno zvest in deloval v njem dolga leta kot od* bornik. Ko se je društvo preobrazilo v podružnico J. Š. U., stopil je v odbor in se je vdeleževal odborovih sej, dokler mu je zdravje dopuščalo. Kot izvedenec je Schauta slovel daleč naokrog in je bil pogostokrat klican k sodnijskim cenitvam kakor tudi k polit, administrativnim obravnavam. Občina želimeljska mu je leta 1905. poleg častnega občanstva podelila tudi domovinsko pravico. Bil je tudi častni občan občin Turjak in Sv. Vid. Grof He rwad Auersperg pa ga je imenoval svojim gozd. svetnikom. Pogreba, ki se je vršil v Želimljah dne 18. septembra t. L, se je vdeležilo med drugimi veliko število pripadnikov gozdarske stroke, posebno zastopnikov direkcije šum in J. g. U. v Ljubljani. Ob odprtem grobu se je poslovil od umrlega prijatelja župnik Lesjak iz Št. Jerneja v ganljivem, k srcu segajočem govoru. V imenu J. Š. U. se je v vznesenih besedah spominjal velikih zaslug pokojnikovih na gozdarskem polju tajnik podružnice J. Š. U., ing. Ružič. Zaslužnega pokojnika hočemo ohraniti v hvaležnem spominu! Š. Ispravak. U raspravi sadržanoj u Šumarskom listu broj 9./1922. pod naslovom ».... voužitničtvo krajiških imovnih općina«, izostavljena je na strani 600. u redku 14. odozdo iza slova d) stavka: »Krajiške obitelji, koje su do 8. lipnja 1871. u zadružnoj svezi živile i ej« ... |