DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 70     <-- 70 -->        PDF

Iz Jugosl. Šumarskog Udruženja.


4. Parna žaga Lušin, Koprivnik.
5. Barbo Josip, velep. Rakovnik.
6. Alojz Langus, industrij. Radovljica.
7. Franc Schônborn. velep. Sevnica.
8. Dr. Zabeo gozdna uprava, Ruše.
9. Upr. Križ. Komenda, Vel nedelja.
10. Velep. Stubenburg, Gor. Cmurek.
11. Tovarna Gerhardus in sin, Majšperg.
12. Ferdo Tomažin, pos. in trg. Šmartno.
13. Flor. Jane, pos. in trg. Radovljica.
14. Vinko Hudovornik, Radovljica.
15. Gozd. upr. Thurn Valsasina, Ravno.
16. b. Alfred MosconsButtler, Pišeče.
17. Dr. Ferd. Attems grof, Slov. Bistrica.
18. Mestni magistrat, Celje.
XTa koncu podnose LandikušićsManojlović tekst redakcije predloga Pete
rovićsRužićevog, koja se prima s time, da se kao predlog manjine predloži
i Ružićev predlog s isvješćem ministarstvu.


Prelazi se na razpravu predloga Stamenkovićevog o tom, tko je nadležan
određivati eksproprijaciju.
Prima se redakcija, objavljena u rezoluciji (v. 8. br. Šum. lista).
Nakon toga je sjednica zaključena. —


Zapisnik


II. odborove seje ljubljanske Podružnice J. Š. U., ki se je vršila dne
20. avgusta 1922 v Celju.
Prisotn i odborniki gg.: ing. Rustia, ing. Lenarčič, Goederer, Lang, ing.
Šivic, ing. Obereigner. ing. Ružić, Détela, Podlesnik, Čatcr, ing. Božič, ing.
Rudež, ing. Travirka, Rihteršič.


Opravičili so se: predsednik Lenarčič, ing. Hržič, ing. Pahernik.


Podpredsednik dvorni svetnik ing. Rusjia ugotovi sklepčnost, pozdravi
prisotne in naznani, da je Podružnica prejela nastopno zahvalo Nj. Veličanstva
Kralja za udanoštni pozdrav z dne 4. mja t. L: »Njegovo Veličanstvo Kralj
blagovoleo je narediti, da Vam izjavim Njegovu toplu zahvalnost na izrazima
odanosti, koje Mu je podružnica poslala prilikom svoga zbora u Mariboru.«
S klicem »živel kralj!« vzamejo prisotni poročilo na znanje.


Nato poroča predsednik o delovanju Podružnice od zadnje odborove
seje. Ugotovi z veseljem, kako delo v Udruženju dobro napreduje. V tem
času sta se vršili dve pomembni seji glavnega odbora, prva dne 13. maja in
naslednje dni v Ljubljani, druga dne 20. julija in naslednje dni v Sarajevu.
Delo podružnične uprave se je v glavnem osredotočilo okrog pripravljalnih del
za obe ti seji in njih programne točke. Zato tudi ni bilo mogoče sklicati od»
borove seje poprej. O izvršenem važnem delu na omenjenih sejah glavnega
odbora bo poročal tajnik. Omeji se le na ugotovitev, da nam je s skromnimi
sredstvi uspelo dostojno sprejeti čisl. kolege iz drugih krajev v Ljubljani in
jim pokazati najlepši del Slovenije na Gorenjskem. Čaka nas nadvse važno
delo, posebno glede reševanja agrarne reforme in izdelave splošnega šumskega




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 71     <-- 71 -->        PDF

Iz Jugoslov. Šumarskog Udruženja. 625


zakona. Občni zbor dne 8. septembra v Beogradu bo največjega pomena za


napredek Udruženja in je želeti, da bo udeležba čim večja.


Poročilo predsednika se odobri. Nato poda tajnik svoje poročilo. Vsi
došli spisi so bili rešeni. Na obeh že od g. predsednika omenjenih sejah glav«
nega odbora je Podružnica bila skoroda polnoštevilno zastopana in se je iz*
vršilo veliko delo. Šlo se je predvsem za že omenjeni dve temeljni vprašanji,
namreč za preciziranje stališča Udruženja napram agrarni reformi z ozirom
na šumarstvo in o novem šumskem zakonu. V obeh teh točkah nam je v bistvu
uspelo popolnoma uveljaviti stališče Podružnice. V predmetu agrarne reforme
se je najbolj sporno vprašanje »pravične odškodnine« rešilo na ta način, da
nam je uspelo precej modificirati predlog Zagrebčanov v prid našemu stališču,
razen tega pa je bil kot manjšinski predlog sprejet tudi predlog naših odbor»
nikov. Oba predloga — kakor tudi ves odgovor na znanih 11 vprašanj —
bosta priobčena v prihodnji številki »Šumarskoga Lista«. Naproša kolege, ki
imajo čas in možnost, da obdelajo in razmotrivajo teoretično oba predloga in
rezultat obelodanjo v ^Šumarskem Listu«. O vprašanju šumskoga zakona se
je predlagala ustanovitev posebne komisije za izdelavo načrta. Podružnica je
piedložila ogrodje za ta zakon, ki pa ni prišlo v podrobno razpravo, temveč
je bilo odstopljeno predlagani komisiji, ker se stališču komisije ni hotelo
prejudicirati. Oba toli važna predmeta sta se s tem spravila na pravilno pot
do zadovoljive rešitve.


Tajnik s tem zaključi svoje poročilo in prosi, da se mu da priložnost
pri posameznih točkah, ki so na dnevnem redu, spopolniti to svoje poročilo.
(Odobreno.)


Nato poroča blagajnik ing. Obereigner o stanju članstva in blagajne.
Podružnica ima sedaj 286 rednih članov, 15 podpornih članov in 2 člana ute«
meljača. Priglasila pa sta se še 2 člana utemeljača. Članarino so plačali za
leto 1922 skoraj vsi člani. Na članarini je do konca julija 1922 bilo vplačanih
7621.50 Din, na pristopnini 310 Din, prostovoljnih članskih prispevkov 2389 Din.
Vseh prejemkov s preostankom ;zza konca 1, 1921. in z volilom družbe »Sava«
(propagandni fond) je imela podružnica 42.286.36 Din. Od tega se je izdalo:
za račune Glavne uprave, kar bo refundirano, 2546.49 Din, na preodkazila
Glavni upravi skupno 18.960.05 Din. na upravne in potovalne stroške 5999.16
Din, za nabavo knjig in strokovnih časopisov 142.50 Din, za razne stroške
1267 Din, skupno 28.915.20 Din. Čisti ostanek znaša torej koncem julija


13.371.16 Din. — K poročilu se oglasi za besedo ing. Lenarčič in kritizira vpis
volila družbe »Sava« v znesku 25.000 Din med prejemke Podružnice. To je
povsem napačno, ker je volilo bilo storjeno s posebno listno in v posebne
namene, tvori torej poseben fond ali začetek fonda za propagando in povzdigo
šumarstva na področju Podružnice. Podružnica je le upravitelj, ne pa tudi
neomejeni imejitelj tega fonda. Kot član družbe »Sava« je bil tudi on na
dotičnem zborovanju, ki je denar dovolilo in se natančno spominja takega
dejanskega stanja. V ostalem pa tudi dotična listina dovolj pove. — Po
živahni debati se je končno z večino glasov sklenilo, da se mora omenjeno
volilo vpisati in voditi kot poseben fond in polovična oddaja fonda Glavni
upravi smatrati kot brezobrestno posojilo. — Nato se poročilo blagajnika
odobri.
Preide se k 4. točki dnevnega reda: Letošnji obči zbor v Beogradu.
Tajnik naglasa potrebo, da se čimveč članov Podružnice tega zbora udeleži.
Doslej se je priglasilo povsem neznatno število članov. Vzroke je iskati v




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 72     <-- 72 -->        PDF

626
Iz Jugoslov. Šumarskog Udruženja.


splošni draginji in pa v tem, da je državno šumarsko uradništvo Slovenije
v materijalnem oziru zapostavljeno državnemu šumarskemu uradništvu drugih
pokrajin. Na predlog tajnika se sklene, obrniti se s posebnim dopisom do
oseh članov odbora in delovnih odsekov, da bi se vsaj ti odločili za udeležbo.
Glede volitev poroča, da smo volitve za Podružnico izvršili dne 4. maja t. 1.
ter je treba le še rezultate sporočiti Glavni upravi. Nato razloži stanje kan=
didature za predsednika J. Š. U. — Sklene se, podpirati kandidaturo dose*
danjega predsednika, če jo bo iz zdravstvenih ozirov mogel sprejeti. Drugače
in tudi v slučaju ugovorov s strani Beograda bo Podružnica to leto priporočala
podpreti stališče Beograda, ker je lani podprla Zagreb.


Glavn i uprav i se , posebno vsled neutemeljenih napadov »Jugoslos
venske Šume« izreka popolno zaupanje. —
Proračun podružnice za leto 1923, kakor ga je predložil blagajnik g. ing.
Obereigner, se je odstopil posebnemu odboru. Po že zgoraj navedeni izločitvi


t.
zv. propagandnega fonda (»Sava«) je bil nato proračun odobren. —
Na predlog tajnika se določi poseben odbor za izdelavo podružničnih
pravil. V odbor so bili izvoljeni: ing. Šivic, vlad. svetnik Détela in ing. Ružič.
Glede event. zvišanja članarine se je sklenilo, zavzeti odklonilno stališče.
V skrajnem slučaju se sme članarino zvišati kvečjemu do 50 Din letno.
O vprašanju spremembe glavnih pravil je poročal tajnik. Kakor vsak
rezultat kompromisov, tako so tudi naša pravila zelo nepopolna. Vendar pa
ne gre, da bi se pravila že sedaj temeljito izpremenila. Sklene se predlagati
naslednje izpremembe:


V čl. 5. naj bi prišla nova tč. »b) Članovi pomagači jesu svi oni članovi,
koji po tč. a) ne mogu biti redovni članovi Udruženja, te oni, koji to mogu
biti, a ih upravni odbor kao takve ne primi, i konačno oni, koji to žele
postati. Prvi plaćaju umanjenu, drugi i treći povišanu članarinu redovnih
članova u iznosu, kako to Godišnja skupština zaključi.«


Dosedanje točke b)—d) se spremene v tč, c)—e).


V novi točki e) je treba dostaviti besede: »ako ih upravni odbor primi.«


Čl. 30—32 morajo se prestaviti pred člen 42.


Izpremembe čl. 30. naj se skušajo doseči s predlogi posameznih članov,
ker Podružnica kot taka na tej izpremembi ni interesirana.


Končno se je sklenilo zavzeti se za obligatno ustanavljanje
podružni c povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Če se to doseže, je treba
k čl. 33. dostaviti: »Na svakih 10 redovnih članova ima svaka Podružnica
odaslati najmanje po jednoga delegata na Glavnu skupštinu.«


Na predlog ing, Šivica se pooblasti predsednik, da povabi člane Udru=
ženja na prihodnji obči zbor v Ljubljano.
Posebni predlogi se sklenejo za:


1. dovolitev ustanovitve »fonda za pogozdovanje in za drevesnice«
(rasadnike),
2. »fonda za glavno skupščino 1923«,
3. za delo propagande in zastopstva v smislu volila družbe »Sava«.
V Sloveniji imamo 16 drž. drevesnic v približni izmeri 8 ha. Z nezadostno
dotacijo države te drevesnice ne morejo priti v normalno stanje. Nekatere
drevesnice naj bi postopno prevzela Podružnica v svojo oskrbo. Zato se je
napravil zgornji sklep in je bila s tem rešena tč. 7. dnevnega reda. — Za
enkrat se dovoli financiranje drevesnice v Slivnici pri Mariboru iz propa*
gandnega fonda in se ima naprositi g. ing. Urbasa za predložitev proračuna. —




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 73     <-- 73 -->        PDF

Iz Jugosl. Šumarskog Udruženja. 627


K točki 5. dnevnega reda se prijavi ing. Šivic s sledečim izvajanjem:


»§ 22. drž. gozd. zakona predpisuje, da morajo v svrho natančnega izpols
novanja vseh zakonitih gozdnih predpisov gozdni posestniki, kojih gozdi so
dovolj razsežni, namestiti za oskrbo teh gozdov usposobljene upraviš
t e 1 j e , ki jih je vlada spoznala za to sposobne.


Posebni deželni zakoni določajo razsežnost gozdov, ki je merodajna za
namestitev kvalificiranih upraviteljev, to je takih, ki imajo preizkušnjo za
samostalno vodstvo gozdnega gospodarstva, in sicer na Kranjskem 1150 ha
(2000 oralov) razglas z dne 9. okt. 1874, dež zak. št. 30), na Koroškem 1500 ha
(razglas z dne 19. aprila 1898, dež. zak. štev. 12), na Štajerskem 800 oziroma
1000 ha (odredba z dne 30. nov. 1912, dež. zak. št. 41).


Poleg tega obstojajo še razsodbe upravnega sodišča, na pr. razsodba
z dne 9. novembra 1912, št. 12.148, ki v konkretnem slučaju potrjuje odredbo
gozdnih oblastev, da mora gozdni posestnik nastaviti usposobljenega upraviš
telja. kateri ima staln o nadzirati in voditi gozdno gospodarstvo in da ne
zadošča poveriti morda kakega, v soseščini stanujočega organa, da le od
slučaja do slučaja prihaja nadzorovat gozdno gospodarstvo.


Dandanes opažamo, da na nekaterih gozdnih veleposestvih kljub še vedno
veljavnim cit. zakonitim predpisom niso nameščeni usposobljeni gozdni upras
vitelji in da se te določbe ne kršijo le po nekaterih gozdnih posestnikih, terns
več celo od strani državnih uradov.


S tem se ne kršijo samo veljavna zakonita določila, ki zahtevajo, da bodi
dotični kvalificirani upravitelj odgovoren napram oblastvom, temveč se pros
vzroča tudi, da absolventi visokih šol ne morejo na domačih tleh priti do
kruha.


Stavi predlog, naj se sklene napraviti vlogo na direkcijo šum v Ljubljani
v tem smislu, da v svojem delokrogu in — ako to ni mogoče — s pomočjo
ministrstva za šume in rudnike pribori zakonitim določbam vpoštevanje v
polnem obsegu.


Ob enem naj se naprosi tudi Glavna uprava J. Š. U., da ta predlog na
merodajnem mestu primerno podpre.« (Sprejeto.)


Referent poroča nadalje, da je ministrstvo za šume in rudnike izdalo
načelno odločbo glede polaganja preizkušnje za samostalno vodstvo gozdnega
gospodarstva po doslej za Slovenijo veljavnih predpisih.1


Nadalje poroča ing. Šivic glede postavljanja nestrokovnjakov za sekvestre
sledeče:


»Naredba min. za agrarno reformo, izdana v sporazumu z ministrstvom
poljoprivrede in voda in z minististvom šuma i rudnika predpisuje, da bodi
sekvester strokovnjak.


V Sloveniji so od strani agrarne reforme nastavljeni sekvestri strokovnjaki.


Nasprotno pa ministrstvo pravde namešča na gozdnih veleposestvih
sekvestre (na posestvih pruskih, ogrskih in v najnovejšem času tudi avstrijskih
podanikov), ki niti pojma nimajo o gozdnem gospodarstvu. Na posas
meznih posestvih so tem sekvestrom prideljeni tudi pomočniki (po eden in
več), ki ravnotako nimajo prav nobene gozdarske izobrazbe.


Zakonita določba, da imajo biti sekvestri za gozdna posestva kvalificirani,
žal ne obstoja.


1 Glej zadevno notico v poglavju: »Službene vijesti«, na str. 636.




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 74     <-- 74 -->        PDF

iz Jugosl. Šumarskog Udruženja.


Akoravno ni stvar J. Š. U. izjavljati se, jeli so sekvestri na gozdnih


veleposestvih, ki so itak že pod nadzorstvom okrožnih agrarnih uradov, po


trebni ali ne, kakor tudi ne, jeli preneso posamezna, posebno manjša gozdna


posestva stroške sekvestra in njegovih pomočnikov, vendar je v očigled temu,


da sekvestersnestrokovnjak gozdnemu gospodarstvu nikakor ne more biti v


korist, prositi na odgovornih mestih, da se poveri naloga sekvestra za gozdna


posestva, ako so povsod sploh potrebni, usposobljeni m organom.«


Sklene se naprositi Glavno upravo J. Š. U., da povzame potrebne korake.


K točki 6. dnevnega reda omenja predsednik, da so komisij e za


agrarn e operacij e v šumarskem pogledu velevažnega pomena. Iste pa


se dandanes za dobrobit šumarstva jako malo zavzemajo. Prigodil se je slučaj,


da je lokalna komisija za agrarne operacije vzela na zapisnik zahtevo upraviš


čencev, da se jim prisodi lastnina do 5000 ha velikega, v državni upravi naha*


jajočega se gozda.


Glede organizacije oblastij, ki so jim poverjene agrarne operacije, pos
jasnjuje ing. Šivic, da je svojedobno — pred prevratom — obstojala ministe»
rijalna komisija za agrarne operacije z določenim ji delokrogom. Bila je to
institucija v okviru bivšega avstrijskega ministrstva za poljedelstvo, v kojega
delokrog je spadalo tudi gozdarstvo.


Po prevratu so uradovala v Sloveniji nekaj časa samostojna poverjeništva.
ki so bila najvišja instanca dotlej, dokler niso ministrstva v Beogradu prevzela
poslov v najvišji instanci za vso državo, torej tudi za Slovenijo.


Gozdarske agende je, kakor znano, prevzelo ministrstvo za šume in ruds
nike, poljedelske pa ministrstvo za poljoprivredo in vode.


Agrarne operacije pa so ostale najpoprej v področju poverjeništva za
kmetijstvo v Ljubljani, akoravno se te operacije vršijo tudi v gozdih (delitve
gozdov, uredbe užitnih pravic v gozdih itd.).


Ko se je deželna vlada preobrazila v pokrajinsko upravo s svojimi od;
delki (za gozdarstvo — sedaj direkcija šum — kmetijstvo itd.), je pokrajinska
komisija za agrarne operacije postala samostojna institucija, vendar pa je
v njej zadobil 1 kmetijski zastopnik glasovalno pravico, dočim je gozdarski
zastopnik nima. Dalje je omeniti, da sta lokalna komisarja za agrarne ope»
racije dandanes ob enem uradnika oddelka za kmetijstvo in kot taka temu
oddelku podrejena.


Omeniti je nadalje, da dandanes lokalni komisij; za agrarne operacije
(za Kranjsko in Štajersko) nimata nobenega kvalificiranega gozdarskega stro»
kovnjaka za operacije v gozdih (taksacije. izjave pri delitvah, melijoracije itd.),
četudi sta jih pred prevratom odnosno v predvojnem času vedno imeli.


Dandanes je pokrajinska komisija za agrarne operacije zadnja instanca,
kateri se ima ministrstvo za šume in rudnike kot zastopnik kranjskega vers
skega zaklada, kjer so operacije v teku, pokoravati.«


Odbo r sklene , naj se naprosi ministrstvo za šume in rudnike, da
prouči, ali kaže ustanoviti ministerijalno komisijo za agrarne operacije, ki ne
sme biti podrejena niti ministrstvu za poljoprivredo, niti za gozdarstvo, ker se
peča s predmeti, ki spadajo v resort obeh ministrstev. V ministerijalni komisiji
bi imelo ministrstvo za šume in rudnike svojega zastopnika, ki bi lahko ščitil
šumarstvo. Proti ustanovitvi ministerijalne komisije za agrarne operacije pa
govori dejstvo, da se iste vršijo najbrž samo na teritoriju Slovenije, ne pa
vse države.