DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. tako je tudi pravično, da se dovoli pridelovalcem lesa in oglja neomejena trgovina«. Neredno gospodarenje v rezerviranih gozdovih, ki so jih tovarne brezobzirno izrabljale, je bil predmet zopetni tožbi kranjskih stanov o obžalovanja vrednem pustošenju gozdov vsled odprave višjega rudarskega sodišča. Slično pritožbo so predložili cesarju Leopoldu II. dne 25. julija 1790. Da bi si zopet opomogla gozdna kultura v onih gozdih, ki so jih posekale Fu* zine, so se ustanovili z najvišjim odlokom z dne 2. julija 1807 deželnoknežji gozdni uradi, ki so bili podrejeni okrožnim ura* dom. Osobje je sestalo iz okrožnih gozdarskih komisarjev, goz* darskih pisarjev in mnogih gozdarjev. Gozdarski uradi so imeli svoje sedeže: v Kropi, na Bledu, v Kranjski gori, Kranju in Št. Vidu pri Zatični. Za časa francoske medvlade od leta 1809. do 1813. se je državno gozdarsko nadzorstvo znovič preosnovalo. Ustanovil se je samo eden gozdarski urad na Bledu pod imenom »Administras tion des eaux et forets«. O energičnem njegovem delovanju zvemo, da ni priznal nikakih posebnih pravic do gozdov, izrekel sekvester nad lesom in posekanimi parcelami ter določil cene lesu. Po odhodu Francozov je stopil zopet v veljavo gozdni red Marije Terezije, toda gozdarski nadzorovalni organi se takrat niso nastavili. S cesarskim patentom z dne 3. decembra 1852 se je ustvaril novi gozdni zakon ter je stopil v veljavo s 1. januarjem 1853 in so se preklicale s tem vse prejšnje gozdne naredbe. Ta gozdni zakon je tačasno še v veljavi. Zgoraj smo označili, kako dalekosežne izpremembe in de« litve so se dogajale z nekdanjimi deželnoknežjimi gozdovi na Kranjskem do začetka 19. stoletja. In na podoben način se je postopalo tudi z onimi obsežnimi gozdovi, ki so v drugi polovici 19. stoletja kot ekvivalenti za servitute v državnih in graščinskih gozdih pripadli opravičenim večjidel kot občinski, oziroma agrarnoskupni gozdi, zakaj malo zanimanje opravičenih na skupni gozdni posesti se je seveda vsled sukcesivne preosnove gospodarskega življenja povse odmaknilo prizadevanju samo« stojnega gospodarenja. Nadalje je umljivo, da so se individu* alno razdeljeni gozdi večinoma intenzivno izkoriščali, ako je bilo v njih za sekanje zrelega drevja; ali s tem pa se je tudi zelo zvišalo spoznanje o vrednosti domačih gozdov za gospodarski obstoj našega ljudstva, posebno v vrstah kmečkih gozdnih po* sestnikov. In dandanes ve vsak pametno misleči posestnik na Kranjskem, da je svojo hišo in posestvo tudi v bodoče mogoče zdrževati brez dolgov le s pomočjo umne živinoreje in posebno pa z dobro oskrbovanim doraslim gozdom, ki ga tako marsika* teri posestnik imenuje s popolno pravico svojo najvažnejšo »hranilnico«. |