DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 24     <-- 24 -->        PDF

578 Gozdarstvo na Kranjskem.


rudniki in fužine so na Gorenjskem skoraj popolnoma opusto=
šili gozde. Tukaj se ne pazi na to, ali se vrši podiranje drevja
pravilno in katera drevesa se naj sekajo, temuč se seka in žge
mlado in staro brez razlike.« —


Po nadaljnih nasvetih glede odprave takratne potratnosti
lesa pride Scopoli do zaključka, da ne preostaja drugega kakor
uvesti gozdni red ter piše nadalje: »Naj se postavi po starem
zgledu Karola V. gozdno nadzorstvo, ki naj vlada nad vsem i
gozdovi , najsibodo čegarkoli, s pomočjo gozdnih uradov, ki
se naj ustanove v okrožnih in glavnih mestih.« — Mnogi duho=
viti nasveti Scopolijevi glede vzdrževanja gozdov so prišli pač
v teku poznejših bojevitih let polagoma v koristno porabo in
nekateri teh predlogov so se uresničili šele skoraj čez celo sto*
letje.


Cesarica Marija Terezija je izdala z datumom Ljubljana dne


23. novembra 1771 tako dolgo pričakovani in presvetovani
gozdni red za Kranjsko, po katerem se je moral ravnati vsakdor,
ki je imel gozde, posebno rudniki in posestniki gozdov na
Krasu, Pivki in v Istri. Nad izpolnjevanjem gozdnega reda so
morali čuvati okrožni glavarji ter narekovati kazni. Ako se je
tikal slučaj graščin, morali so glavarji poročati deželnemu gla«
varstvu, ako pa rudnikov, je bilo to treba naznaniti višjemu ru=
darskemu uradu. Ta gozdni red obsega 30 tiskanih strani in je
poln najlepših in dobrohotnih določil, ki pa ni zadostil pričakc*
vanju zaradi pomanjkanja strokovnih nadzorovalnih organov.
Iz tega vzroka je že leta 1779. predlagal kameralni knjigovodja
Janez Ehrler glede gozdarstva na Kranjskem, naj se nastavi v
deželi posebni gozdarski nadzornik, kateremu se naj izroči višje
nadzorstvo nad vsemi gozdovi. Ta administrativni predlog, ki
se deloma strinja z organizatoričnimi idejami Scopolijevimi, pa
ni našel za časa političnih reform cesarja Jožefa II. vpoštevanja.
Iz prejšnjih opisovanj smo zvedeli, kako velike spremembe so
se po Jožefinskih reformah izvršile v posesti in lastnini gozdov
naše domovine. Jožef II. je razdelil na očetovski način ostanke
deželnoknežjih gozdov, kolikor so jih pustila rudarska podjetja
nedotaknjena, na opravičene, pri tem pa so se varovale višje
pravice, prihranil pa je za obstoječe rudnike pogojno le one
kameralne gozdove, ki so tem podjetjem služili.
S prenehanjem višje rudarske sodne ingérence leta 1783. se
je začela prodaja ogljenic, kar je bil le nasledek nejasnosti o
lastninski pravici v rezerviranih gozdovih. Gubernijalna okrož«
niča z dne 17. marca 1784, vsled dvornega dekreta z dne 8. marca,
preklicuje popolnoma na privatnih gozdih bremeneči rezervat
v prid rudnikom ter prepušča dohodke gozdov edino le posest«
nikom istih. Tudi se je odpravila vsakršna omejitev železne
trgovine in pridobivanja železa, ter je moral vsak podjetnik
skrbeti si sam za oglje, kakor je mogel in znal. Odločilni princip
se razvidi iz naslednje točke v okrožnici: »Sicer pa, kakor je
tovarnam prijetno, da imajo svobodno prodajo svojih izdelkov,