DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 24 <-- 24 --> PDF |
578 Gozdarstvo na Kranjskem. rudniki in fužine so na Gorenjskem skoraj popolnoma opusto= šili gozde. Tukaj se ne pazi na to, ali se vrši podiranje drevja pravilno in katera drevesa se naj sekajo, temuč se seka in žge mlado in staro brez razlike.« — Po nadaljnih nasvetih glede odprave takratne potratnosti lesa pride Scopoli do zaključka, da ne preostaja drugega kakor uvesti gozdni red ter piše nadalje: »Naj se postavi po starem zgledu Karola V. gozdno nadzorstvo, ki naj vlada nad vsem i gozdovi , najsibodo čegarkoli, s pomočjo gozdnih uradov, ki se naj ustanove v okrožnih in glavnih mestih.« — Mnogi duho= viti nasveti Scopolijevi glede vzdrževanja gozdov so prišli pač v teku poznejših bojevitih let polagoma v koristno porabo in nekateri teh predlogov so se uresničili šele skoraj čez celo sto* letje. Cesarica Marija Terezija je izdala z datumom Ljubljana dne 23. novembra 1771 tako dolgo pričakovani in presvetovani gozdni red za Kranjsko, po katerem se je moral ravnati vsakdor, ki je imel gozde, posebno rudniki in posestniki gozdov na Krasu, Pivki in v Istri. Nad izpolnjevanjem gozdnega reda so morali čuvati okrožni glavarji ter narekovati kazni. Ako se je tikal slučaj graščin, morali so glavarji poročati deželnemu gla« varstvu, ako pa rudnikov, je bilo to treba naznaniti višjemu ru= darskemu uradu. Ta gozdni red obsega 30 tiskanih strani in je poln najlepših in dobrohotnih določil, ki pa ni zadostil pričakc* vanju zaradi pomanjkanja strokovnih nadzorovalnih organov. Iz tega vzroka je že leta 1779. predlagal kameralni knjigovodja Janez Ehrler glede gozdarstva na Kranjskem, naj se nastavi v deželi posebni gozdarski nadzornik, kateremu se naj izroči višje nadzorstvo nad vsemi gozdovi. Ta administrativni predlog, ki se deloma strinja z organizatoričnimi idejami Scopolijevimi, pa ni našel za časa političnih reform cesarja Jožefa II. vpoštevanja. Iz prejšnjih opisovanj smo zvedeli, kako velike spremembe so se po Jožefinskih reformah izvršile v posesti in lastnini gozdov naše domovine. Jožef II. je razdelil na očetovski način ostanke deželnoknežjih gozdov, kolikor so jih pustila rudarska podjetja nedotaknjena, na opravičene, pri tem pa so se varovale višje pravice, prihranil pa je za obstoječe rudnike pogojno le one kameralne gozdove, ki so tem podjetjem služili. S prenehanjem višje rudarske sodne ingérence leta 1783. se je začela prodaja ogljenic, kar je bil le nasledek nejasnosti o lastninski pravici v rezerviranih gozdovih. Gubernijalna okrož« niča z dne 17. marca 1784, vsled dvornega dekreta z dne 8. marca, preklicuje popolnoma na privatnih gozdih bremeneči rezervat v prid rudnikom ter prepušča dohodke gozdov edino le posest« nikom istih. Tudi se je odpravila vsakršna omejitev železne trgovine in pridobivanja železa, ter je moral vsak podjetnik skrbeti si sam za oglje, kakor je mogel in znal. Odločilni princip se razvidi iz naslednje točke v okrožnici: »Sicer pa, kakor je tovarnam prijetno, da imajo svobodno prodajo svojih izdelkov, |