DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 17     <-- 17 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 571


pa se je prodal premožnim graščinam. Vsled tega se je privatna
gozdna posest znova znatno pomnožila. Deželnoknežjim okrož*
nim uradom se je svoječasno naročilo, naj strogo pazijo, da se
izvršujejo gozdne naredbe, ravnotako kakor je paziti nad izvr*
šilom drugih političnih zakonov, ter da tem naredbam naspro*
tujoče najstrožje kaznujejo.


Toda nameščenje za državno gozdno nadzorstvo potrebnih
organov se je tudi takrat prihranilo za poznejši čas. Zaradi tega
tudi ni bilo mogoče okrožnim uradom, da se uspešno postavijo
zoper gozdne zlorabe. Navadno so izvedeli za prestopek gozdnega
reda mnogo prepozno, ter niso mogli pravočasno zabraniti brez*
miselno izrabljanje kmečkih gozdov, kakor tudi prekoračenja
servitutnih opravičencev v graščinskih gozdih. V pravih deželno*
knežjih gozdovih so med tem časom posestne razmere in pravne
zahteve podložnikov dospele tako daleč, da je bila celota teh
nekdaj obširnih gozdov nevzdržljiva; razdirajoči proces se je po*
sebno markantno izigral v takozvanem Štangiškem gozdu med
Ljubljano in Litijo, tako da se hočemo s tem procesom natanč*
neje baviti, da predočimo jasno začetni razvoj še danes traja*
jočega razkosavanja gozdov, ter podobno usodo drugih vele*
gozdov.


Koncem 16. stoletja so namreč tožili podložniki pri deželno*
knežji komori, da jih gozdarski mojstri zatirajo, ker jim v Stan*
giškem gozdu stavijo glede običajnih pravic vsakojake ovire.
O tem zahtevano poročilo povdarja, da je že nadvojvoda Karol
leta 1570. z vso resnostjo odredil, da ne smejo nit i kmetj e
nit i podložnik i v Štangiškem gozdu brez vednosti dežel*
nega kneza niti jemati lesa, niti živine pasti, niti rovtati. Ta
odredba se ni dovolj izpolnovala, temuč se je s sekanjem mladih
hrastov v Štangiškem gozdu napravila večja škoda. — Leta 1614.
se je odposlala komisija na konjih, da ogleda Štangiške gozde;
ta komisija je dobila natančnejše navodilo, da popiše v prisct*
nosti občinskih županov vse dognane prestopke ter jih takoj
kaznuje. Ista instrukcija je bila naperjena zoper prestopke gcz*
darskih naredb, t. j . zoper vsakršno pustošenje gozda, posebno
zoper rovtanje, nadalje zoper lesno tatvino, zoper pašnjo koz,
ki se je posebno intenzivno gojila v Štangiških gozdih ter pro*
vzročala veliko škodo. Nadalje se je obračala ta instrukcija
zoper prestopnike lovskih predpisov ter je izrecno zapovedala,
da se morajo podložnikom odvzeti puške in veliki psi povsod
odpraviti. Istočasno so dobili odposlani komisarji oblastveno le*
gitimacijsko pismo na vse v Štangiškem gozdu živeče župane, da
morajo kmetje, kakor tudi podložniki slušati ukaze komisije.


Kakšno je bilo takrat gospodarstvo v Štangiškem gozdu,
opisuje poročilo vicedoma (pokrajinskega namestnika) z dne


5. decembra 1616. na deželnoknežjo komoro v naslednjem: Ve*
liko opustošenje Štangiškega gozda, ki se je ugotovilo po ne*
davno izvršeni jahalni komisiji, ima svoj izvor v 1. 1598. razšir*
jenem urbarju. Ne samo deželncknežji podložniki, temveč tudi
podložniki drugih tujih graščin tako na primer iz Fužin, Nem*