DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 16 <-- 16 --> PDF |
570 Gozdarstvo na Kranjskem. lih gozdih se je vedno bolj sililo na ureditev gospodarstva in obratovanja. S pomočjo v letih 1553, 1575, 1650, 1695 in 1771 iz= danih rudarskih in gozdarskih naredeb so si tedaj prizadevali, doseči urejeno gospodarstvo v obremenjenih gozdih. Z omenjenimi gozdarskimi naredbami so se dali natančnejši propisi glede pomlajenja gozdov, odkazal se je les za rudarske potrebe in za upravičene podložnike, uredilo se je glede žira za svinjerejo, odkazali in razdelili so se pašniki za živinorejo. Te odredbe tvorijo sukcesiven prehod od prvih prepovedi pustošenja gozdov do najvažnejših zapovedi urejenega gospo darstva. Predstavljajo nam obenem začetke moderne gozdarske znanosti. Iz teh gozdnih naredb izhajajo nadalje takratni ocU nošaji gozdnega posestva in pravice do istega. Tam se govori o kmetovalcih in podložnikih, katere je bilo, ako niso imeli lastnih gozdov, oskrbovati ali iz deželnoknežjih in občin= skih gozdov, ali pa iz zasebnih graščinskih gozdov z množino lesa, do katerega so imeli pravico in ki se jim je odkazala. Toda dobrohoteči nameni gozdnih naredb so ostali večinoma brez uspeha, ker se niso istočasno najeli, ozir. nastavili potrebni nadzorovalni organi, ki bi bili morali paziti na izvršitev danih predpisov. Vsled tega se je od poklicane strani poročalo in pred= lagalo, naj bi se organizovalo državno gozdarsko nadzorstvo. Predlagalo se je, nastaviti v deželi posebnega gozdarja, kateremu se naj izroči nadzorstvo nad deželnoknežjimi, graščinskimi in rustikalnimi gozdovi z natančno instrukcijo. Ta t>i moral vsako leto enkrat vse gozde v pokrajini pregledati, ter najdene nered= nosti naznaniti. K temu pripomnimo, da ta gozdar ni bil istoveten s prej omenjenim gozdarjem, ki je bil nastavljen za gospodarstvo in lev v pravih deželnoknežjih gozdovih. Nadalje pripomnimo, da so bili rudarskim podjetjem odmerjeni gozdi tačas podrejeni nadzorstvu in oskrbi višjega rudarskega sodnika. Tudi pripom= nimo, da se je preneslo nadzorstvo in gospodarstvo cesarskih logov v začetku 18. stoletja, potem ko je prenehala iz leta 1572. do 1717. obstoječa uredba gospedarujočih gozdarjev, višjemu rudarskemu sodniku, tako da so bili vsakokratni višji rudarski sodniki do odprave te institucije v letu 1783. obenem gozdarski mojstri, katerim so bili prideljeni za gozdno nadzorovanje tako= zvani gozdarski jahači (Waldbereiter), t. j . gozdarski organi na konjih. Cesar Jožef II. je potem podredil državno gozdarsko nad= zorstvo obstoječim okrožnim uradom, in od istega časa je ekse* kutiva deželnoknežje vrhovne oblasti nad gozdi prenesena v kompetenco političnih oblasti. Vsled Jožefinskih reform je imel vsak posestnik pravico, rabiti svoj les po gozdnih na redbah, kolikor najboljše in svobodno, nasprotno pa mora vsaka že= lezna livarna potrebni les in oglje nakupiti, kjer se ji zdi naj* ugodnejše. Največji del še obstoječih deželnoknežjih gozdov se je razdelil med opravičene občine in podložnike, na drugi strani |