DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 16     <-- 16 -->        PDF

570 Gozdarstvo na Kranjskem.


lih gozdih se je vedno bolj sililo na ureditev gospodarstva in


obratovanja. S pomočjo v letih 1553, 1575, 1650, 1695 in 1771 iz=


danih rudarskih in gozdarskih naredeb so si tedaj prizadevali,


doseči urejeno gospodarstvo v obremenjenih gozdih.


Z omenjenimi gozdarskimi naredbami so se dali natančnejši


propisi glede pomlajenja gozdov, odkazal se je les za rudarske


potrebe in za upravičene podložnike, uredilo se je glede žira


za svinjerejo, odkazali in razdelili so se pašniki za živinorejo.


Te odredbe tvorijo sukcesiven prehod od prvih prepovedi


pustošenja gozdov do najvažnejših zapovedi urejenega gospo


darstva. Predstavljajo nam obenem začetke moderne gozdarske


znanosti. Iz teh gozdnih naredb izhajajo nadalje takratni ocU


nošaji gozdnega posestva in pravice do istega. Tam se govori


o kmetovalcih in podložnikih, katere je bilo, ako niso
imeli lastnih gozdov, oskrbovati ali iz deželnoknežjih in občin=
skih gozdov, ali pa iz zasebnih graščinskih gozdov z množino
lesa, do katerega so imeli pravico in ki se jim je odkazala.
Toda dobrohoteči nameni gozdnih naredb so ostali večinoma
brez uspeha, ker se niso istočasno najeli, ozir. nastavili potrebni
nadzorovalni organi, ki bi bili morali paziti na izvršitev danih
predpisov. Vsled tega se je od poklicane strani poročalo in pred=
lagalo, naj bi se organizovalo državno gozdarsko nadzorstvo.
Predlagalo se je, nastaviti v deželi posebnega gozdarja, kateremu
se naj izroči nadzorstvo nad deželnoknežjimi, graščinskimi in
rustikalnimi gozdovi z natančno instrukcijo. Ta t>i moral vsako
leto enkrat vse gozde v pokrajini pregledati, ter najdene nered=
nosti naznaniti.


K temu pripomnimo, da ta gozdar ni bil istoveten s prej
omenjenim gozdarjem, ki je bil nastavljen za gospodarstvo in
lev v pravih deželnoknežjih gozdovih. Nadalje pripomnimo, da
so bili rudarskim podjetjem odmerjeni gozdi tačas podrejeni
nadzorstvu in oskrbi višjega rudarskega sodnika. Tudi pripom=
nimo, da se je preneslo nadzorstvo in gospodarstvo cesarskih
logov v začetku 18. stoletja, potem ko je prenehala iz leta 1572.
do 1717. obstoječa uredba gospedarujočih gozdarjev, višjemu
rudarskemu sodniku, tako da so bili vsakokratni višji rudarski
sodniki do odprave te institucije v letu 1783. obenem gozdarski
mojstri, katerim so bili prideljeni za gozdno nadzorovanje tako=
zvani gozdarski jahači (Waldbereiter), t. j . gozdarski organi na
konjih.


Cesar Jožef II. je potem podredil državno gozdarsko nad=
zorstvo obstoječim okrožnim uradom, in od istega časa je ekse*
kutiva deželnoknežje vrhovne oblasti nad gozdi prenesena v
kompetenco političnih oblasti.


Vsled Jožefinskih reform je imel vsak posestnik pravico,
rabiti svoj les po gozdnih na redbah, kolikor
najboljše in svobodno, nasprotno pa mora vsaka že=
lezna livarna potrebni les in oglje nakupiti, kjer se ji zdi naj*
ugodnejše. Največji del še obstoječih deželnoknežjih gozdov se
je razdelil med opravičene občine in podložnike, na drugi strani