DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 569 vico do uživanja gozdnih dohodkov. Sčasom se je prebivalstvo zelo znatno pomnožilo in ž njim tudi število onih, ki so imeli pravico do graščinskih gozdov. Mnogo novo nastalih rovtov, kakor tudi izoliranih gozdnih parcel je prešlo vsled stalnega uživanja v posest onih, ki so jih rabili, ter so se potemtakem v urbarjih vknjižili. Kakor znano, so se do 19. stoletja podeljevale številne pravice glede vedno se omlajajočih naravnih gozdnih zakladov deloma za naselitev, deloma za pospeševanje železne industrije in za gospodarsko gospodarsko podpiranje vaščanov seljakov. Gosposke so začele štediti z nadaljnimi dovolitvami za sekanje, ter so skoraj splošno odrekle za bodočnost nove pravice do gozdov. Za obdelovanje sposobna boljša gozdna zemlja je bila pač že okupirana z gospo* darskimi poljedelskimi kulturami, t. j . premenjena v njive, trav* nike, vrtove in pašnike. Vrhutega so izišle opetovane prepovedi vladujočih deželnih knezov na gosposke in deželne oblasti glede nadaljnega iztrebljenja gozdov. Ti vzroki in pa splošna bojazen grozečega pomanjkanja lesa je pripomogla, da se je z naravnimi zakladi gozdov začelo gospo* dariti. In z lesno trgovino v Trst in večinoma s plovitvijo po Savi na Hrvaško so dosegli lastniki direktne dohodke iz svojih gozdov, tako da se je prejšnje samovoljno izrabljanje in pustošenje gozdov s stopnjevanjem lesne vrednosti vedno strožje pre* povedovalo, ter se po možnosti omejevalo. Vkljub temu so pri* hajale vedno posamezne nove pravice vsled priposestvovanja in razširjenja že obstoječih zemljišč, tako, da so se razna obre* menjenja veleposestev v tem dolgem času in ravnotako v 18. ste* letju izvanredno pomnožila. Končno so se uživalne pravice, ki so nastale vsled navad in zastaranja ali pa so´ se pritihotapile vsled pomanjkljivega nad* zorstva, brez ozira na prvotni nastanek poedinih pravic obrav* navale enakomerno po načelih o servitutah po rimskem pravu. V tem času dovolitve lesa za hišne in gospodarske potrebe so nastale prve nravne podlage za sedanjo lastninsko pravico malega privatnega gozdnega posestva na Kranjskem. V to dobo pade tudi prodaja cele vrste deželnoknežjih fevdalnih posestev in zastavnih graščin prejšnjim fevdnim gospodom. Na ta način je nastalo alodialno veleposestvo v naši domovini. Marsikateri gozdi veleposestva in posebno deželnoknežji logi so bili tako pretrgani z naselbinami in rovtami, ter obremenjeni s servitu* tutami, da preostalih kosov nekdanje gozdne veleposesti ni bilo več mogoče vzdržati. Drugi gozdovi so bili zopet v porabo takrat obstoječim rudnikom, in sicer: Idrijski gozdovi; gozdi v Vipavski dolini; gozdovi Škofjeloške graščine; gozdi v Bohinju, spadajoči k Bledu; gozdi Radovljiške graščine (Jelovca); gozdi pri Jese* nicah, ki so bili deloma last Belopeške, Blejske, deloma Loške graščine; končno gozdi ob Krki na Dolenjskem, last graščine Žužemberk. Našteti gozdovi so bili, kakor je dokazano, že leta 1580. i,:* ročeni tovarnam, ozir. rudnikom v uporabo. V teh kakor v osta* |