DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 14     <-- 14 -->        PDF

568 Gozdarstvo na Kranjskem.


in seka kot po »gmajni«. Male privatne lasti gozda potemtakem
takrat še sploh ni bilo.


V deželnoknežjih in graščinskih gozdih so imeli nadalje
podložniki pravico, za gotova opravila jemati si za domačo po=
trebo les. Istočasno pa so se taki gozdi v rudninskih krajih pre«
pustili v imenu deželnega kneza tovarnam za pridobivanje že=
leza, da se na eni strani ljudstvu koristi ter prinaša tuji denar v
deželo, na drugi strani pa v obliki carin, mitnin i. t. d. priskrbeti
deželnoknežji komori indirektne koristi.


Ravno v ono dobo 15. stoletja, ko so nastale na Kranjskem
in osobito na Gorenjskem številne fužine in kovačije, ki so zah«
tevale zase izvanredno velike množine lesa, ter so vsled tega
spravljale v nevarnost domače potrebe lesa podložnikov, pade
strokovno spoznanje vrednosti gozda.


Izmed hitro rastočega prebivalstva dolinskih krajev in to«
varn so odišle nekatere rodbine dalje v gorovje, da ustanove
tam nove naselbine. Iztrebili so deloma od gospodarja prepu«
ščeni jim gozd. Na ta način so nastale posamezne hribovske
vasi, mala sela (takozvani rovti) in posamno stoječe kmetije,
katerim se je odkazana zemlja prepustila v trajno last, da se jih
obdrži v goratih krajih. Ravnotako se je nastanilo več rodbin
ogljarjev in sicer na ugodnejših krajih goratega gozda, kjer 90
svoje prvotno male koče v teku časa preosnovali v večje kmečke
dvore. Spoznavši vrednosti gozdov, t. j . z rapidnim pojemanjem
navidezno neizčrpljivih lesnih zakladov, ki so se podelili deloma
podjetjem za oglje, deloma graščinskim podložnikom v izraba
Ijanje, se je začel medsebojni prepir med tovarnarji in gosposko,
čemur so sledile nadalje tožbe deželnoknežjih gozdnih nadzore*
valnih organov zoper zlorabe podeljenih pravic do gozda od
strani tovarniških podjetij in graščinskih podložnikov.


Seveda so si prizadevale gosposke in njihovi oskrbniki, kjer
bi bilo le količkaj mogoče, vsled posekanja in sežiganja lesa za
železno industrijo nastale gozdne praznote naseliti s svojimi
podložnimi, ki so jih vpisali celo v urbarje, da so si pridobili
zemljiške dohodke za*se. To je bila doba tlačanskega požiganja
in rovtanja, o katerem so se toliko pritoževale tovarne od 16.
stoletja do zadnjega časa svojega obstoja. Toda ne samo v za
rudnike hranjene gozde in v graščinske gozde je prodiral kmet
z ognjem in sekiro brez prizanašanja, temveč tudi v prave de«
želneknežje kameralne gozde je prišel isti rovtarski proces.


Da se zabrani kolikor mogoče nadaljnje pustošenje goz«
dov po brezmiselnem prodiranju, žganju oglja, iztrebljevanju in
požiganju, ter da bi se prišlo k rednemu gozdarstvu, izdali so se
v 16^ stoletju prvi gozdni in rudarski predpisi, katerim so sledile
pozneje vedno strožje gozdne določbe, da bi se uvedla uredba
v opravičenost uživanja gozdnih dohodkov, kar je bilo v za«
četku popolnoma samovoljno in da bi se s tem zagotovila ohra«
nitev gozdov. Toda maloštevilni organi, ki bi naj izvedli dobro«
hoteče gozdne naredbe, niso mogli zadržati razvad in so se vsled
tega stoletja brezuspešno bojevali s podložniki, ki so imeli pra«