DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 14 <-- 14 --> PDF |
568 Gozdarstvo na Kranjskem. in seka kot po »gmajni«. Male privatne lasti gozda potemtakem takrat še sploh ni bilo. V deželnoknežjih in graščinskih gozdih so imeli nadalje podložniki pravico, za gotova opravila jemati si za domačo po= trebo les. Istočasno pa so se taki gozdi v rudninskih krajih pre« pustili v imenu deželnega kneza tovarnam za pridobivanje že= leza, da se na eni strani ljudstvu koristi ter prinaša tuji denar v deželo, na drugi strani pa v obliki carin, mitnin i. t. d. priskrbeti deželnoknežji komori indirektne koristi. Ravno v ono dobo 15. stoletja, ko so nastale na Kranjskem in osobito na Gorenjskem številne fužine in kovačije, ki so zah« tevale zase izvanredno velike množine lesa, ter so vsled tega spravljale v nevarnost domače potrebe lesa podložnikov, pade strokovno spoznanje vrednosti gozda. Izmed hitro rastočega prebivalstva dolinskih krajev in to« varn so odišle nekatere rodbine dalje v gorovje, da ustanove tam nove naselbine. Iztrebili so deloma od gospodarja prepu« ščeni jim gozd. Na ta način so nastale posamezne hribovske vasi, mala sela (takozvani rovti) in posamno stoječe kmetije, katerim se je odkazana zemlja prepustila v trajno last, da se jih obdrži v goratih krajih. Ravnotako se je nastanilo več rodbin ogljarjev in sicer na ugodnejših krajih goratega gozda, kjer 90 svoje prvotno male koče v teku časa preosnovali v večje kmečke dvore. Spoznavši vrednosti gozdov, t. j . z rapidnim pojemanjem navidezno neizčrpljivih lesnih zakladov, ki so se podelili deloma podjetjem za oglje, deloma graščinskim podložnikom v izraba Ijanje, se je začel medsebojni prepir med tovarnarji in gosposko, čemur so sledile nadalje tožbe deželnoknežjih gozdnih nadzore* valnih organov zoper zlorabe podeljenih pravic do gozda od strani tovarniških podjetij in graščinskih podložnikov. Seveda so si prizadevale gosposke in njihovi oskrbniki, kjer bi bilo le količkaj mogoče, vsled posekanja in sežiganja lesa za železno industrijo nastale gozdne praznote naseliti s svojimi podložnimi, ki so jih vpisali celo v urbarje, da so si pridobili zemljiške dohodke za*se. To je bila doba tlačanskega požiganja in rovtanja, o katerem so se toliko pritoževale tovarne od 16. stoletja do zadnjega časa svojega obstoja. Toda ne samo v za rudnike hranjene gozde in v graščinske gozde je prodiral kmet z ognjem in sekiro brez prizanašanja, temveč tudi v prave de« želneknežje kameralne gozde je prišel isti rovtarski proces. Da se zabrani kolikor mogoče nadaljnje pustošenje goz« dov po brezmiselnem prodiranju, žganju oglja, iztrebljevanju in požiganju, ter da bi se prišlo k rednemu gozdarstvu, izdali so se v 16^ stoletju prvi gozdni in rudarski predpisi, katerim so sledile pozneje vedno strožje gozdne določbe, da bi se uvedla uredba v opravičenost uživanja gozdnih dohodkov, kar je bilo v za« četku popolnoma samovoljno in da bi se s tem zagotovila ohra« nitev gozdov. Toda maloštevilni organi, ki bi naj izvedli dobro« hoteče gozdne naredbe, niso mogli zadržati razvad in so se vsled tega stoletja brezuspešno bojevali s podložniki, ki so imeli pra« |