DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 25     <-- 25 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem.


tako je tudi pravično, da se dovoli pridelovalcem lesa in oglja
neomejena trgovina«.


Neredno gospodarenje v rezerviranih gozdovih, ki so jih
tovarne brezobzirno izrabljale, je bil predmet zopetni tožbi
kranjskih stanov o obžalovanja vrednem pustošenju gozdov
vsled odprave višjega rudarskega sodišča. Slično pritožbo so
predložili cesarju Leopoldu II. dne 25. julija 1790. Da bi si zopet
opomogla gozdna kultura v onih gozdih, ki so jih posekale Fu*
zine, so se ustanovili z najvišjim odlokom z dne 2. julija 1807
deželnoknežji gozdni uradi, ki so bili podrejeni okrožnim ura*
dom. Osobje je sestalo iz okrožnih gozdarskih komisarjev, goz*
darskih pisarjev in mnogih gozdarjev. Gozdarski uradi so imeli
svoje sedeže: v Kropi, na Bledu, v Kranjski gori, Kranju in Št.
Vidu pri Zatični.


Za časa francoske medvlade od leta 1809. do 1813. se je
državno gozdarsko nadzorstvo znovič preosnovalo. Ustanovil se
je samo eden gozdarski urad na Bledu pod imenom »Administras
tion des eaux et forets«. O energičnem njegovem delovanju
zvemo, da ni priznal nikakih posebnih pravic do gozdov, izrekel
sekvester nad lesom in posekanimi parcelami ter določil cene
lesu. Po odhodu Francozov je stopil zopet v veljavo gozdni red
Marije Terezije, toda gozdarski nadzorovalni organi se takrat
niso nastavili.


S cesarskim patentom z dne 3. decembra 1852 se je ustvaril
novi gozdni zakon ter je stopil v veljavo s 1. januarjem 1853 in
so se preklicale s tem vse prejšnje gozdne naredbe. Ta gozdni
zakon je tačasno še v veljavi.


Zgoraj smo označili, kako dalekosežne izpremembe in de«
litve so se dogajale z nekdanjimi deželnoknežjimi gozdovi na
Kranjskem do začetka 19. stoletja. In na podoben način se je
postopalo tudi z onimi obsežnimi gozdovi, ki so v drugi polovici


19. stoletja kot ekvivalenti za servitute v državnih in graščinskih
gozdih pripadli opravičenim večjidel kot občinski, oziroma
agrarnoskupni gozdi, zakaj malo zanimanje opravičenih na
skupni gozdni posesti se je seveda vsled sukcesivne preosnove
gospodarskega življenja povse odmaknilo prizadevanju samo«
stojnega gospodarenja. Nadalje je umljivo, da so se individu*
alno razdeljeni gozdi večinoma intenzivno izkoriščali, ako je
bilo v njih za sekanje zrelega drevja; ali s tem pa se je tudi zelo
zvišalo spoznanje o vrednosti domačih gozdov za gospodarski
obstoj našega ljudstva, posebno v vrstah kmečkih gozdnih po*
sestnikov. In dandanes ve vsak pametno misleči posestnik na
Kranjskem, da je svojo hišo in posestvo tudi v bodoče mogoče
zdrževati brez dolgov le s pomočjo umne živinoreje in posebno
pa z dobro oskrbovanim doraslim gozdom, ki ga tako marsika*
teri posestnik imenuje s popolno pravico svojo najvažnejšo
»hranilnico«.


ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 26     <-- 26 -->        PDF

..... o ......... y ...........


.... M. ..... (......):


..... o ......... y ...........


(.........)


... ... ...... .... .... ...... y ...... .... ..... :
Foret de La Grande-Chartreuse, .... je, .... ce .... .... ..........
...., ......... ........ ...... ........ .. ce je ....,
.. je ..... .. .......... ...... .... : ......, ......., .......
. ....., a .... .... ... . ...... ....... .. ...., ........ o
.... ......., ..... .. je, .... .. ce ...... ... ...... ....
. .. .. . .. ..... ...... ..... ...., ... ... y .... ......
..... ....., .. je ... ..., na .. .. ...... ....., .. .. ce ..
..... ..... ...... .... ..., .... .. y ..... ...... ......,
a y ....... . y ... ... ......, na ... . ..... ....... — .......
.... .. .... ...-........ ... ........, .. .. ..... ..... .
.... ...., ........ ..., .. .. je .... ..........., . ..... y.... ..... ......... ....... .. je ... ...... .. . Ja ....
......., .. ... ...... .... .. .. ..... . ..... „......", y.... ... ..... ....... ....... ... . .......... ... ...., ......
..., .. .. .. ... ... .. ..... . ... ...... ......... .....,
... .. .. ..... ... .... ......., a ....... ... .. ..... ......
„..... ...." y ....... ..., ... .. .. ... ..... ......, ......,
........ . ..... ...... ...... ...... ........ ... .. ce ja .....
.... ... ........ .. ..... no ... ......... ......... .. .....
......, .... .. .... ..... y ... ..... ........ .. ce, .....
.... ...., ... ... ... ce ca .... ... ........ . .... ......
....... ........, ... je .... y .... 1919. .. ....... .... .....


............ ........ ...... y ........... ... ............
........... y ...... ....... ........ .........
(Direktion générale des Eaux et Forets) ... ......... . .......
...... .... . .... y ........... ... ce ....... .. ......
....... ......... . ... ...... ........... ... .. ..........
...... ... ...... ......., . ..: 1. ....... ...........,


2. ....... .. ....... .... . 3. ....... ........., ... ..
......... ...... ....... ....... ........ . ... ... ..........
.......... ....... ..... y ......... .... . ...., .... ..........
........ ............
.. ............ y ............ ......... ..., ... ......,
..... 32 ............ (conservations). ... .... ..... no ....
...... ..... . ..... y .... ... .... .. ...... ..... je .. ....
y ........ . .... ce 14. ............ (14me Conservation).


Ha .... ..... ............ ..... no ..... ...........
(Conservateur des Eaux et Forets). .. ....... ...... y 2—3 ..........,
... ... ..... 4—5 .......... (Inspections des Eaux
et Forets) . ..... y ........... .... ca .......... ........




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 31     <-- 31 -->        PDF

..... o ......... y ...........


............... ...... .. ......... .........., .... .. .......
............ ........ ..... y .... (Barres) . .. ........ ..
......... ........., .... ..... ....... 15 ...... .......


...... .... ... ....... ...... .......... ......... ce,
. ..: 1. .. ........ .. ... ......... ......... ..... no ............
.. .......... ....., .... ..... ....... 10 ......
......, .......... y ... ... 4 ...... y .... .......... . .....
40 ...... ......... . .......... .......... .. .... ...............
.. ...... ...... ..... ....... ce .. ......... .......,
.. .... ..... ....... 5 ...... ..... ......, .. ..... ... 2 ......
.. .. .... .. . y .... ........ 2. .. ..... ....... ....., ....
ce ..... ........, ...... ce ....... .. ...... ......... .........
. .........., a .... .. ...... ..... .. 35 ...... ........
. .. .......... ...... ...., .... ..... 4 ...... ...... . ....
.... ..... .. 35 ...... .........


Ha ..... 4—5 ...... ...... no ..... ........ ... .... .
.......... ......... ... ......... ..... ......... .. .......
....... . ........ ...... ........... .., . ..: .... .. ......
...., .... .. ....... .... y ......... ..... .. ..., .. .... y
...... ......... ...., a .. ..... ........ ............ .....
...... ce .... ........, .... ..... 2 ...... .......


.. ......... ...... .... .......... ce ......... .......,
.... ..... ....... 4 ...... ..... ....... .. ......... ........
......... ....... ce ... ......, .... ..... ....... 2 ......
....... —


........ ...... .. ...... ......... ...... y ..........
....... ... ....., . .. :


.) .... ........ ..... y ....... (Nancy) [Ecole nationale
des Eaux et Forets] .. ...... ..... ......... ....... ...
..... ....... ..... 100 ....... . ... ..... ....... ce
...., .... .. ....... ....... ........ .......... .. ........
........ .......... . .... .. ........ ............. ... ......
..... . 2 ...... ....... ..... ....... ....... ce .....
.... 20 .... .. .... ......... .. ........... ... .... .......
ce . ........ ........ ........ . ......., ... .. . .. .....
........ .... ..... 2 ....... — .... .... ...., .... ce ....
y ......., ..... ...... ....... ......... ......, .. .... ce
.. ... .. ......., .. ce no .... .... ...... . .. ..........
......... ..... .. .... ....... ........ .. . no .... ......
.. ......, .. .. ... .......... ..... ..........


.) ..... ..... .. ....... .......... ...... (Ecole secondaire
d´enseignement forestier professionnel). ....... ce .....
.... 10 ......... ...... ......... .........., .... ..... .......
3 ...... ....... ...... . .... .. 35 ...... .........
. ... ..... ....... ce .. ........ ....... .... ........ ...
....... ...... ........... (gardes généraux stagiaires).


.) ..... .. ........ . ....... .......... ...... ....
.... .. ......., .... . .. ......... na . ........ .... (Ecole
d´enseignement technique et professionnel des gardes des Eaux et
Forets). Kypc ..... 10 ....... .... ......... ........ ..... ......




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 32     <-- 32 -->        PDF

..... o ......... y ...........


........ ............ ....... ce .... .......... ....... ce .


........ ........, ...... . .......


... .. ... ... .... ..... y .... (Barres), ......... Loiret.


........... ....... ........ ...... .. ....... .....


............ ... y ..., ...... ....... ..... .........., ... ...


je .. ... ...... .......... .. .......... (.... ...... ......)


... .. ............. ... ...., ...... ce .. ....., .. ce ....


........ ....... ...... ...... y ...... ..... ...... ... ....,


.. ..... ...... ...... ....... je ....... . .... ...... .....


..... . ......... ..... ...., .... ce ... ...... ...... ...


......... ..... .... .. .... .... .. ........... ............


.... ... .. ...... ......... ......, ... ... je ...... y ....


....... ce y .......... ...... .. ....... y ....... .......


.... .. ...... .... y ........... ..... ce y .....
....... ........ y .... .. .. .. ..... ...... y ...... .....
........., ..... ce y .......... — .. .. je ... ... y ........
...... . ..... .......... .. ....... ........ ... — y .....
........ ..... ......, .... je ......... (Conseil général) ..
......... ......, ...... ...... ....... 1918. ...... y ......,
. ..... ....... ....... ....... ..... ....... . ......., .. ce
........ . ......... ........ . ...... ... .........., . .. :


.) .. ...... ............. .... ......... .. ... .....,
.. ce .......... ......... ....;
.) .. ce ...... .......... ......, .... .. ............
........ ..........., .. .. .......... .... .


.) .. ce ........ ...... .... ......... .. ... ..... ......
........, a .... .... . .. ce .......... .. ....... ......., ..
.... je ..... ....... ...... ... 20. .... 1917. .......


...... .............. ......., .......... . ..........
..... .......... o ......... y .......... .. je ......... Code
forestier .. 31. .... 1827. ...., .. .. je .. ..... ........ ....
...... . ....... .. .... ...... . ...... ... .......... ......
.. ...... .. ..... ..... ..., . ..: ...... y ....... .......
..... no ...... ....... ...... . ...... y ....... o .......
...... y ...... ... ....... ........ ... .. ... ...... ..
1906. .... ... .... ... ... ..... . ........... ......, .......
. ........ no ...... ......... .... .. ........., .... . ..
.... ......... .. .... .. .........., . ..: ..... .. 1860. ....
... ...., .... ce .... .......... ........... ........ ....;
...... .. 15. ........ 1877. ......, no .... je ...... .......,
.... je ..... .... y ......... ............ ........., .......
y .......... ............ ............ (..... ....., .. je .
... ...... ...... y ...... ......... ... y ........... ............
........., . .. .. ......., ... ...... .. ........, ....
ce .... .....: ......... ........) .... ....... ............
.. 5. .... 1884. ......, ..... je ........ .... ........ .....
y .... . ...... .. 7. ........ 1896. ...., ..... je ....... ...
......... . ...... .... y ....... ...... ...... y ..........
...... ...... . .. .... ....... ...... ... ......: ......
.... . .... (Administration des Eaux et Forets).




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 33     <-- 33 -->        PDF

Produkcija sjemena crnog bora u području kr. nadzorništva itd.. 587


Ho . ... ....... ........ Code forestier ..... je y ..........
. ...... ...... ....... ....... . ......., .... .. . .....
y ....... — .. . .. no ..... ........ . ........ — ... ...
.. .. ... ...... o ............ .... .. ....... ... .. 1814. ..,
....... o .......... . .......... ....... ....... (dunes) y....... .. 1917. ...., ..... .. 18. ....... 1820. ..., o ........
......... ...... ...... . ...... ......... .. ...... ............,
..... .. 1......... 1824. .... o ........ .... ........
..... y ....... ....


Inž. Josip Balew Senj:


Produkcija sjemena crnog bora u području
kr. nadzorništva za pošumljenje primorskog
Krasa u Senju.


Za vrijeme svjetskog rata ostala su oba šumska vrta u po*
dručju nadzorništva gotovo pusta. Poskupljenje radne snage u
prvom redu bilo je uzrokom, da je proizvodnja sadnica bila
spala na minimum. Valja uvažiti i okolnost, da su i troškovi oko
uzdržavanja vrtova bili doznačivani u vrlo maloj sumi kao i
troškovi za provođenje kulturnih radnja na Krasu uopće.


Na nemalu je zapreku nailazila i doprema sjemenja. Zapis
njanje pri transportiranju, neredovito »ratno« otpremanje, pa
ini drugi razlozi imali su, dabome, za nužnu posljedicu, da je
sav rad, koliko oko kulturnih radnja uopće, toliko oko obradbe
šumskih vrtova napose bio — može se reći — posve iščezao.


Iza oslobođenja, kad je uprava državnih šuma, a po njoj i
uprava nadzorništva prešla u naše ruke, imali smo pred sobom
prazne šumske vrtove. Osim potrebnih kredita trebalo se po=
skrbiti za dobavu valjanog šumskog sjemenja.


Iz razloga, što je trebalo i sada računati, da se s doznačenom
vjeresijom valjano obavi što više posla, valjalo je računati s
cijenom šumskog sjemenja. Kako su svi artikli, a navlastito
artikli poljoprivrede uopće danomice poskupljivali, nije bilo
bolje niti sa šumskim sjemenjem.


Računajući s tradicijama, naručivalo se je šumsko sjemenje
po bivšim državnim šumskim uredima od tvrdke B. Faragô iz
Zalaegerszega, dok su ostali naši šumski uredi redovno naručivali
šumsko sjemenje od tvrdke Stainer iz Wiener Neustadta.


Dobiveno sjeme bivalo je razne kvalitete. Ne može se reći,
da je sjeme bilo loše.
Poslije oslobođenja — ponosni na svoju državu — valjalo
nam je uvažiti, da se u svakoj prigodi, naročito tamo, gdje se dc=




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 30     <-- 30 -->        PDF

..... o ......... y ...........


.............. . ..... ...... ..... ....... ........
.......... (......... . ......) ....... y ........ .........
......, ..... ........ .. ... ....... no 90 .. 150 Fr. .......
..... ............. ..... .. ....... no ..... ...... ..... .
......... .. je ..... .... ...... .. .... y ........ ....
... ....., a .. ........... 6 ...... .... ........ y .... ......
......, ... .. ce ......, ........ .... .. ..... ...... .....
..... ..... ... ........ .. ....... .... 8 ..... . 100 ..............
(fagots) .... .. ...... ... .. .... ...... .... .... ...
......... y ....... ..... ....... ...., .... ce .. .. ........
........ ... ... je o .... ... y ...... ....... ...., ... .. ce
.... .. .. ..... ...... y ......, ........ y .... ....... .......
y ....., .... .. .... ..... 100 Fr. .........., ... ........
....... ....... . .. ....... .. ......... ...., y ...... ..
ce .... .. .... ..... ....... ........


....., ............ ........... . ........ ........ ....
........ ..... ....... . ............, . ... ce ....., . .. ..
......... .. 900—1100 Fr., a .. ...... .. 700—900 Fr. ........
... ...., .. ......... ....... . .... ........ ....., ..... ......
... .... ..... 1200—1300 Fr. ........ ..... ......... 15 ....
...... ..... .... ...... ...... ........ ........, . .. .........
. ...... 1. ..... no 18 Fr., a ...... II. ..... . ...........
(......) I. . II. ..... no 15 Fr.


....... ...... ..... .. .... je ...... ......... ..........
.......... .., ... ......... ...... .... ..... .........
50 ...... ........ . 25 ...... ...... ..... ..... .. ........
....... .. ce ...... ..... ......., .... .... .. ..... ...........
... ... . ......... ..... y .... .. ....... 5 % .. ..... .......
....., ........... ..... . ............ ........ ... ... ......
........... ... .... . ...... ..... .. ... 50% .. ......
........ ....... ...... . ...... ...... ...... .. ce . .....
......... y ....... .. .... ..... .... .. 750 Fr. ....... ........


... ...., .. .... ......., .. . ......... ...... ...
........ .... .... ......., na .. ..... ........ .. ...........
...... ........, .. .. .. .. ce ......... ......... ..... .....
60 ...... ........, ... ....... .......... .. ......, ......
.... . .... ......... ce . ......... .. je ........... y ....
.......... .. ....... y ....... ......... .......... je ........
.. .... ..... : ..... ... ........ .. ce .... .... .. ....., a
..... ... ........ .. ... ....... ... ...... ...... no 8, 10,
12, 14, 20, 30 . 40 Fr. ....... ..... ......., .... ..... .. 100
.. 600 Fr. . ..... ... .... .. .... ..... ... ..... y ......
........ .. ce ............ ...... y ...... ......... ......
Ha ........ ... ......, .... .. ........ 60 ...... ........ .
25 ...... ...... ..... ..... .. ..... ....... ...... ... ......
.. ...... ......, .... .... .. ...... .. 100 Fr. .. .... ..
....... .... .. ...... ... 450 Fr. ........


........... ......... ....... .......... ..... .. ........
...... y .......... ......... ce, . .. : .. .... ..... ..
........ .... ....... ..... y ......., a .. .... ..... . ......




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 29     <-- 29 -->        PDF

..... o ......... y ...........


.... .. ....... y .......... .........., .... ... ........ ..........,
... ... .. ......... .. ........ .............


..........., ... ....., ... ...... no ......... ........,
... 20 Fr. ....... ......... (... ...... ......) . ... ...........
..... ...... ....... ....... .. ... .. ......, .... ......
........ ...... 150—1000 Fr. ........ ... ...... .... .....
......., ... .. ........ ..... ......... ........., .... ce .....
........ no ...... ......... .......... . ......... .........
.. ..... .... ......... .......... ........ ........ ... .......
.. .......... 1000 Fr. ........


........ .......... (préposés des Eaux et Forets). .........
.......... ... ..... ......... ...... ... .... ...........
... ce y ........ .... .. ....... . ......... ........ .......
. ....... ...... ......., . .. :


1. ......... . ...... .... ......... .. ....... .... .
.. ...., .......... ...... ...... . ...........;
2. ......... . ...... .... .......... .. ....... . .. .........
.... . .. .... ...... ........ (établissements publics);
3. ...... .......... .. ......., .... .. ......... ........
........ ....;
4. ......... . ...... ...... (sédentaire) .
5. ...... ....... ....... (cantoniers).
......... .. ...... ......... . ...... .... .. ....,
.......... .. .......... .... . .... ...... ......... ... ..
......... ........ ....... ........ y ...... ce .... ......
......... ... ...... ........ .......... .. ..... .........,
. .. .. ....... ............ .... . ...., a no ...........
....... ......... .. .... .... ..... .. 25 .. ....... .. 35 ....,
a ..... .. ..... ......... ........ . .. .. ........ .. ........
........... ...... ..... ........ ..... ........ .... . ..........
.......... ..... .... ....... .. no ... ... .... .
.... . ..... . .... .. ...... ..... ... . .......... ........
........ ........ ..... .... .. ..... ........ ....... ....


. ....... . ......... ...... .... .. ........ ......
...... ........ . ...... ........ .. ..... ........ ... ..
......... .. .... ......... ..... no .........., .... .. ..
........ .. ...... .... . ...., ... ..... ....., .. .... .
....... (.... .. . ....... ......... ........); ..... ....., ..
.......... ......, .. ........... ........ .. ..... .....; .....
..... .......... . ........ ...... ........ . ........ ra .........
.......... ..... ... .. y .... ..... no ...... .........
.. ......., .... .. ce y ....... ..... ......, a .. ....
... .. .. ....... ..... ........


. ..... . ....., .. . . . ....... . ......... .......... —
...... .... — ........ .. .. .... ......, y ...... ce ....
..... ............. .... ... ..... ..... .. ..... y ....... .
.. ...... ....... .. ..... ........ ..... ....., ... ...... ........
.........., .. ..... ......... ...., a ....... ...........
.. ....... ......... y .... .... ......... ..... ......,
... ... . ..... .... .......... y ....... .......




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 28     <-- 28 -->        PDF

..... o ......... y ...........


.... ..... ....... ........ ...... ....... ...... ..... ....
.......... ......, ... .... ...... ......, .. ...... .....
....... ........ ........... .. ........ .... ... ....., ...
je ......... ...... .. ....... ....... ..... ..... ce .. . ....
......... ........ ........... .... .. ..... ....., .... ce
.... ..... .... ....... . ......... .. ..... ....., a .. je ..
....... 5 ...... (........—....) .. .... .... . .... .......
.. .. ..... ........ ..... y ........ ...., ... ... je .. ..
...... ...... y .... ......, .... .. .. ... ..... . ............
..... je ......... ..... — ... ...... — .. ... ..... .....
........ ......... .............. ...... ........ ........ y....... .......... ..... ...., .. y ... ....... ..... ......
....... .. ...... ......., .... .. ce ..... .. ...... .........
...... ....... .. .............. .............


........ ce ...... ........., . ..: .. ......... (agent
des Eaux et Forets) . .. .......... (préposés des Eaux et Forets).
. .... ......: ............, .........., ..........-.........,
...... ...... (gardes généraux) . ...... ...... ...........
(gardes généraux stagiaires). .... ce ............ .......... ........
........... ........., a ... ...... ......... .......
.........


........... je ............ ...... ........ .. je ........
.. ........ ......., .. ........ ..... ...., .. ........ ..........
.. ....... ...... ........, .. ........ ....... .. ........
..... 1000 ......., .. ........ .. ..... ....


......... (... ...... ......) je ........ .. ... .........
....... ....... .... . ......., .. ........ ......... .........,
.. ......... y ...... ....... ..... ......., .... ...... .. .......
. ......... ... . ...... o ...... ....... ...........
. no ......... ... ......... ... ............ ....... .........


.........-........, ...... ..... . ...... ..... ..........
..... ....... ...... . ...... ... ..... ......, ...... .....
..... ...... .. ....... ... ........... ...... y ..... ........
........, ........ . ...... ....... ...... .. ...... .........


............ ..... ..... 8000—12000 Fr. ........ .....
............ .... ce ...... ... ...., ..... ce ....... .......
10 ...... y ..... .......... (.... ...... ..........). .....
.... .. .. .... .... ..... .. 50 ...... ......... Ha ... .....
..... ........... ..... ..., .... .. ce .......... ..........
........ ........ .. ......, .. .... .... ............ ....
........... .......


.......... ..... ..... .. 4000—6000 Fr. ........ .....
.......... ...... ce ..... ce ....... y ...... ......... .....
....... . ...... 40 ...... ......... — ....., ... ... ce ..
..... ...., .... ..... y ......... ...... y .......... .. ....
ce ......, ... ce ......... .. ....... y .... ..... ........


..........-......... ..... 3000—4000 Fr. ....... ......
... .., ... ... je rope ........, .. ....... ....... .. ......,




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 27     <-- 27 -->        PDF

..... o ......... y ...........


............ ............ ... ... .........., ...: Isere, Loire
. Rhône. ... ............ y .......... .......... no .......
..... ....... ............ ... no ....... ..........., a ......
.......... ..... ........ ....... .........


Ha .... ..... .......... ..... no ..... ......... (Inspecteur
des Eaux et Forets), .... ....... ...... ........... ..
........ ...... no ... .... .......... (chefs cantonnement).
..... je .. .... y ..... ......... .......... (inspecteur-adjoint).
... ....... ............ y ........ ... 4 ...... ..........
....... ...... ....... .. .... .. ... .. ........ y ........,
..... je y ..... (......... ......), a ... .... . ..... ......
... ....-.......... y ..... ...........


...... .......... .. ........ y ........ .... ... ......,
. ..: Inspection de Grenoble-Nord, Inspection de Grenoble-Sud .
Inspection de Grenoble-Ouest.


... cy .........., ... ...... ...... ...... ......., y ...........
........ .. ............. ... ..... ................
....... . .......... .. ..... ....... ............ y ..........,
. ..., ... ce .... no ...... ........., .......... ............
.... .. ............., a ...... .. ............


.. .. ce ...... . .......... ............ ....... .......
.......... ....... .. ................ (..........) .......
..... ..... .. ... ..... ... .. ...... ..., y ...... ... ...
..... ........., ......., .. ce je y .......... ......, .. ce ...
...... ...... ..... .......... . .. ........ ....... ......


...... .............. y .......... .... je .........,
..... .. ...... ...... .......... . ....... .... ...... .........
..... ...... ...... ...... .... ........... .........
.. .. ...... ...., ...... ..... ...... ...... y ... (.. ......
y .......) ... .... .. ..... ..... ........ .. joj ........
.......... y ..... .........., a .. je ..... ... ...... ........
............. ...... .......... ....... ...... ...... .......
ce .... .. ...... .......... ... .... .... ......... . ......
....... ...... ......... .......... .. ............. ........
.........-.......... .... .. .. ....... .. ....... .... ............
.......... ...... ...... ... .. ........., ... .. ........
.. .. . ..... A ... ......... .. ......, ...... ... .....
........ ... .. ... ... .. ..... .. ...... ........, .....
.. .. .... . ........... ....... .... je .... .......... ......
. y ..... ............. ... ce ....... .. ............ .. ...
.... ... .......... .... .. .. .... ........ ........., .........
... ... .. ...... ......... ......... ....... ... .........
....... ce .... .. ... ........ . ..: .. ..... .... .
....... ...., y ..... .... ........... . ..... .... ...., y .....
.... ...... .......


.... .... .. ........ . .......... .... ...... ce .....
....... ...... ............, .... ce .... .... ........ y ......,
. .... .. ...... ce . ....... .... .. ....... .... .........
...... ...... ...... ....... ..... ... ........ ....... ......,




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 24     <-- 24 -->        PDF

578 Gozdarstvo na Kranjskem.


rudniki in fužine so na Gorenjskem skoraj popolnoma opusto=
šili gozde. Tukaj se ne pazi na to, ali se vrši podiranje drevja
pravilno in katera drevesa se naj sekajo, temuč se seka in žge
mlado in staro brez razlike.« —


Po nadaljnih nasvetih glede odprave takratne potratnosti
lesa pride Scopoli do zaključka, da ne preostaja drugega kakor
uvesti gozdni red ter piše nadalje: »Naj se postavi po starem
zgledu Karola V. gozdno nadzorstvo, ki naj vlada nad vsem i
gozdovi , najsibodo čegarkoli, s pomočjo gozdnih uradov, ki
se naj ustanove v okrožnih in glavnih mestih.« — Mnogi duho=
viti nasveti Scopolijevi glede vzdrževanja gozdov so prišli pač
v teku poznejših bojevitih let polagoma v koristno porabo in
nekateri teh predlogov so se uresničili šele skoraj čez celo sto*
letje.


Cesarica Marija Terezija je izdala z datumom Ljubljana dne


23. novembra 1771 tako dolgo pričakovani in presvetovani
gozdni red za Kranjsko, po katerem se je moral ravnati vsakdor,
ki je imel gozde, posebno rudniki in posestniki gozdov na
Krasu, Pivki in v Istri. Nad izpolnjevanjem gozdnega reda so
morali čuvati okrožni glavarji ter narekovati kazni. Ako se je
tikal slučaj graščin, morali so glavarji poročati deželnemu gla«
varstvu, ako pa rudnikov, je bilo to treba naznaniti višjemu ru=
darskemu uradu. Ta gozdni red obsega 30 tiskanih strani in je
poln najlepših in dobrohotnih določil, ki pa ni zadostil pričakc*
vanju zaradi pomanjkanja strokovnih nadzorovalnih organov.
Iz tega vzroka je že leta 1779. predlagal kameralni knjigovodja
Janez Ehrler glede gozdarstva na Kranjskem, naj se nastavi v
deželi posebni gozdarski nadzornik, kateremu se naj izroči višje
nadzorstvo nad vsemi gozdovi. Ta administrativni predlog, ki
se deloma strinja z organizatoričnimi idejami Scopolijevimi, pa
ni našel za časa političnih reform cesarja Jožefa II. vpoštevanja.
Iz prejšnjih opisovanj smo zvedeli, kako velike spremembe so
se po Jožefinskih reformah izvršile v posesti in lastnini gozdov
naše domovine. Jožef II. je razdelil na očetovski način ostanke
deželnoknežjih gozdov, kolikor so jih pustila rudarska podjetja
nedotaknjena, na opravičene, pri tem pa so se varovale višje
pravice, prihranil pa je za obstoječe rudnike pogojno le one
kameralne gozdove, ki so tem podjetjem služili.
S prenehanjem višje rudarske sodne ingérence leta 1783. se
je začela prodaja ogljenic, kar je bil le nasledek nejasnosti o
lastninski pravici v rezerviranih gozdovih. Gubernijalna okrož«
niča z dne 17. marca 1784, vsled dvornega dekreta z dne 8. marca,
preklicuje popolnoma na privatnih gozdih bremeneči rezervat
v prid rudnikom ter prepušča dohodke gozdov edino le posest«
nikom istih. Tudi se je odpravila vsakršna omejitev železne
trgovine in pridobivanja železa, ter je moral vsak podjetnik
skrbeti si sam za oglje, kakor je mogel in znal. Odločilni princip
se razvidi iz naslednje točke v okrožnici: »Sicer pa, kakor je
tovarnam prijetno, da imajo svobodno prodajo svojih izdelkov,




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 23     <-- 23 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 577


zano, da se na ta način gozdi dobro negujejo in varujejo, a take
kmetije se tudi vidno zboljšavajo.


Glede Bistrškega gozda, ki se je razprostiral na gorah in v
dolini kamniške Bistrice ter je bil istotako obremenjen s pravi*
cami do lesa in pašnikov, vemo, da je dandanes po večini last
meščanske korporacije mesta Kamnika. Kedaj se je izvršila spre*
memba posesti, ni bilo mogoče dosedaj konstatirati, ker so vsa
tozadevna vprašanja ostala brezuspešna. Vsled tega se sklepa,
da so ti gozdovi najbrže v drugi polovici 18. stoletja ali vsled
podaritve ali pa vsled priposestvovanja prišla v last opravičeni
meščanski korporaciji. — In najbrže pada v isti čas razdelitev
in prodaja deželnoknežjega gozda Smrekovca v okolišu Krima
pri Preserju in Rakitne, tako da so bili posamezni deli imeno*
vanega kameralnega gozda pri sestavi stalnega zemljiško*davč=
nega katastra 1. 1783. zaznamovani kot zasebni in občinski gozdi.


Iz dosedanjih razprav se jasno vidi, da so v vladnih krogih
že stoletja bili o važnosti gozda za deželni blagor popolnoma na
jasnem, da so imeli vsikdar najboljše namene ter so se po tem
tudi izdajali zakoni in naredbe, da bi se gozdarstvo pod vsako;
kratnimi posestniškimi in lastninskimi razmerami najbolje raz*
vijalo. Videli smo nadalje, kakšne stvarne spremembe so se do*
godile z gozdovi v naši ožji domovini izza zadnjih stoletij.
Prvotni lastniki gozdov, posebno deželni knezi in graščaki so
podarili, prodali in razdelili velika gozdna površja svojim pod*
tožnikom, ter iste gospodarsko povzdignili.


Tudi znanstvena vprašanja o gozdarstvu so se na razne
strani preiskavala. V krogu znanstvenih družb one dobe kakor
tudi od poedinih naših učenjakov se je gozdarstvo natančneje
proučevalo. Vemo, da je med drugimi Janez Anton Scopoli,
čegar ime kot botanika in entomologa je dobro znano, podajal
v nekem elaboratu z dne 27. aprila 1794 velezanimive nasvete
za vzdrževanje gozdov. Da bi se preprečilo grozeče pomanjkanje
lesa, navaja Scopoli celo vrsto zelo važnih vprašanj v natančneji
razgovor. Presegalo bi meje te pokrajinske kulturne slike, če bi
hoteli njegove nasvete tukaj obširno ponavljati. Toda njegove
vodilne misli hočemo v sledečem označiti: »Pomanjkanje in po*
draženje stavbnega in kurilnega lesa je z vsakim letom večje,
deloma zaradi pretirane porabe lesa in deloma vsled neredne
in samopašne uprave graščinskih, občinskih in zasebnih gozdov.
Preveč stavbnega in kurilnega lesa se porablja vsak dan pri po*
slopjih, kozolcih, plotih na polju, apnenicah,* v rudnikih, fužinah,
kuhinjah, v velikih sobah, solnih tovarnah in barvarnah, pivo*
varnah, milarnah, pri pranju, v kovačnicah in pri kemičnih pro*
cesih. Zakaj se dovoljuje kmetom graditi lesene hiše ter tratiti
na ta način les? Ali manjka morda kamnolomov? Ali se mar
misli prihraniti denar in čas, ko se gradi stanovanje, ki ne traja
čez sto let.« Za apnenice zahteva Scopoli po vzgledu Hanovran*
cev, Angležev in Nizozemcev, da se uvede šota in premog kot
kurjava, tembolj, »ker ima dežela na mnogih krajih in posebno
pri Zagorju bogate zaloge najboljšega premoga.« — »Železni




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 22     <-- 22 -->        PDF

576 Gozdarstvo na Kranjskem.


Kar se tiče nadalje Utiškega gozda med Ljubljano in Pol=
hovim Gradcem, zvemo iz poročila gozdarske komisije z dne


17. maja 1694, da je bil gozd od strank, ki so imele pravico do
gozda, kakor: škofa ljubljanskega, deželnega vicedoma, kolegija
srca Jezusa, cesarskega špitalskega mojstra in deželnoknežjih
podložnikov, že tako izkoriščen, da ni nobena stranka več našla
drevesa za posekanje. Vrhutega si je prisvajal tudi baron pl.
Strobelhoff na Bokavcah kos gozda, ki je popolnoma na njegovo
graščino mejil. Sosedni podložniki so v Utiškem gozdu rovtali,
ker jim je vicedom dovolil rovte ograditi. Ti podložniki pa so
si desetkrat več, kot jim je bilo odkazanega gozda, ogradili in
prisvojili. Vsled tega so se čutili upravičeni sosedje v 17 vaseh
pri svojih pašah prikrajšane ter so zahtevali, da se zopet odstra*
nijo ograje glede preveč okupiranega sveta.
Za povzdigo lesa v Utiškem gozdu pa se ni vedele za nobeno
drugo sredstvo, kakor pustiti gozd na miru, da se zopet zaraste.
Toda pomladitev gozda so oni, ki so imeli pravico do paše,
onim na škodo, ki so imeli pravico do lesa, preprečili s tem, da
so nalašč zanetili požar v gozdu. Te žalostne odnošaje ilustrira
ovadba sodnika in svetovalca mesta Ljubljane z dne 19. maja
1706 na dvorno komoro, da so se kljubovaje vsem zakonom
za varstvo gozdov v vasi Dobrava, ne daleč od Ljubljane stanu*
joči podložniki in sosedni, anno 1706 spomladi, ko je bilo
drevje v najboljši rasti, v onem delu gozda, ki se imenuje Švica,
posebno pa še v Stajah, Jazbini, Zaniškem hribu, Širokem po*
toku, Jesenkovem potoku in Mlakah, zbrali ter tam mlad gozd,
v katerem je bilo samo lepo mlado drevje, večkrat zažgali ter
te nasade uničili. V teh gozdih da je imelo razen Ljubljančanov
še 18 vasi pravico do lesa. Prosijo vsled tega, da se ta hudobija
kaznuje. Krivci, ki so bili podložniki Petra Antona Codellija v
Turnu, so bili poklicani na odgovor, a so znali vkljub večkratnim
pozivom in grožnjami občutne kazni, zadevo zavleči z izgovori.
Dne 31. oktobra 1707 prosi še enkrat vicedoma župan, sodnik in
svetovalec mesta Ljubljane, naj kaznuje krivce. Iste se je v me=
secu decembru pozvalo še enkrat na odgovor, kako pa je tožba
iztekla, ni razvidno iz spisov.


Vsled vprašanja, ki se je sprožilo leta 1713. zaradi pravic
v deželnoknežjih gozdih, je bil Utiški gozd najbrže na enak
način kakor Štangarski gozd opravičencem razdeljen že v prvi
polovici 18. stoletja. Zakaj v neki »promemoria« uradnega pred*
sednika Maksa barona Tauffererja in deželnega glavarja Karola
grofa Turjaškega z dne 24. maja 1755 na komorniško reprezens
tancijo na Kranjskem se — najbrže po zgledu deželnega kneza —
predlaga zemljiškim oblastnijam naročiti, naj v krajih, kjer imajo
naselbine v gozdnem okrožju skupno pravico do lesa (jus lig=
nandi), vsakemu upravičenemu »a proportione« njegove cele,
polovične ali četrtinske kmetije prisodi gozd k njegovi kmetiji
po poštenih in nepristranskih ljudeh, ker se je tam, kjerkoli v
deželi se je izvršila taka delitev, (v Štangarskem gozdu že anno
1730) dosegel dosedaj najboljši uspeh, in ker je do dobra dokaz




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 21     <-- 21 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem.


Zakaj že dne 21. avgusta 1667 je vložil vicedom deželnoknežji
komori pritožbo, ki se je nanašala na to prodajo: Grof Auersperg
je takoj dal ustaviti in prepovedati vse pravice do lesa in paše.
Ako pa se odtegnejo kmetom te pravice do lesa in paše, bi mo=
rali propasti; zakaj, ako se vzdrži grofova prepoved, bi morali
deželnoknežji podložniki zapustiti svoja itak majhna posestva.
Končno prosi vicedom, grof Blagay, deželnoknežjo zbornico, naj
mu naznani prodane gozde in pogoje, pod katerimi se je to zgo=
dilo. Z dopisom od 4. januarja 1668 se napoti vicedoma na zgoraj
navedeno kupno pismo iz leta 1667.


S prodanim lovom so se pač razmere lastninskih pravic v
deželnoknežjih gozdih še bolj ob težile. Grofi Turjaški sô si svo«
j ili pozneje vsled kupčije ne samo pravico lova, temuč deloma
tudi lastninsko pravico do gozdov. Iz poročila cesarskega goz*
darskega mojstra Montanellija iz leta 1674. se namreč razvidi,
da naslednik in brat umrlega grofa Volbenka Turjaškega, prvi
knez Turjaški, ustanovnik Auerspergovega fidei*
komis a v Kočevju , ni pustil nakupljenih deželnoknežjih
gozdov nikomur pregledovati.


Nasprotno pa smo zvedeli pri opisovanju lastninskih in
pravnih razmer Stangiškega gozda, da so bili ne samo ti, temveč
tudi drugi deželnoknežji gozdovi, v katerih se je prodala lovska
pravica, v imenu cesarske komore podvrženi opetovanim vizi*
tacijam, ter je vsled tega bila lastninska pravica pridržana de=
želnernu knezu. Nadalje izvemo iz poročila cesarskega gozdar^
skega mojstra De Biella z dne 30. aprila 1712, da je bil, kakor
znano, pred nekaterimi leti cesarski lov prodan knežji hiši Tur;
jaški, da je tedaj čudno, da je Vojvodovboršt pri Kranju od drus
gih deželnoknežjih gozdov ločen, dasiravno v kupnem pismu ni


o ničem drugem govora, kakor o prodaji lovske pravice. Gozdar*
ski mojster je tedaj mnenja, da je gozd še vedno cesarski, tem*
bolj ker »se nasprotno nič ne ugovarja, kakor deželne prostosti,«
da je namreč oni, ki je leto in dan v mirni posesti, tudi lastnik
predmeta. De Biell pa meni, da ta deželni običaj »in causa prins
cipis« ne more veljati. Kdo je kriv, da se je gozd ločil, ali vsled
opustitve prejšnjega gozdarskega mojstra, ali vsled samovolj*
nosti takratnega turjaškega oskrbnika, ali iz drugih vzrokov, naj
razsodijo oblastva.
Leta 1748. je bil Vojvodovboršt dejansko že Turjaški. Toda
ta je bil le še samo majhen ostanek prejšnjega Venboršta, ki so
ga tvorile hoje, smreke in hrasti. Da pa je bil tudi ta preostanek
gozda obremenjen s servituti, se razvidi iz ohranjenih nam spisov
in poročil, da je imelo več sosednih krajev »jus«, v njem les
sekati, listje grabiti, travo kositi, pri čemur so se mlada drevesca
s koso porezala, in vsled tega si ni mogel gozd opomoči. Knezi
Turjaški vsled tega tudi niso mogli dolgo časa obdržati Ven*
boršta v posesti. Vemo, da je tekom let celi Venboršt prešel v
last onih, ki so ga imeli pravico izkoriščati in danes obstoji ta
gozd iz posameznih s travniki in njivami pretrganih borovih in
smrekovih nasadov.







ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 20     <-- 20 -->        PDF

574 Gozdarstvo na Kranjskem.


jur. Franca Sigmunda pl. Utschana seboj kot zastopnika ter so


po njem protestirali proti komisiji, ki ne more nikogar odstaviti


od njegove pravne posesti. In taiko je prišlo sproženo vprašanje


pravnega naslova v nadaljno razpravo.


V Štangiškem gozdu so imele glasom zaznamka sledeče
stranke pravico do lesa: podložniki ljubljanske škofije, oni de*
želnega stolnega mesta in graščine Križ, graščine Višnjagora,
nadalje podložniki ljubljanske komende, zatiški samostan s pod*
ložniki, graščine Fužine, Ponoviče in Belnek, posestva Jablje, Dol,
Selo, Turn na Ljubljanici in Pogajnik, nadalje župnik šmartinski
s trgom, nadalje trg Litija in deželni podrejeni.


Zapoved deželnega glavarja grofa Gallenberga, predložiti
pravne naslove komisiji, je bila datirana z dne 7. decembra 1713,
in ko je postalo resno, se je to pokazalo seveda zelo usodno.
Listin stranke niso mogle prinesti, toda — sklicevale so se na
prastare čase ter so v tem oziru izpovedale. Prijave o lastninski
in užitni pravici glede Štangiškega gozda so se tako množile ter
so se s takim povdarkom trdile, da so se te pravice končno po
vrsti upoštevale in je na ta način neposredno grozil konec še
obstoječemu ostanku gozda. Omenjene obravnave s številnimi
opravičenci so se vsekakor zelo počasi razvijale. Ohranjeni spisi
nam sicer ne dajo o tem nikakega natančnejšega pojasnila, toda
faktični končni uspeh v letu 1713. uvedenih razprav je bil —
da se je leta 1730. deželno knežji Štangiški gozd
odstopil posameznim upravičencem. Še preden so
se izvedle te obsežne spremembe posesti, izvemo iz aktov, da so
se izraba še obstoječega lesa po upravičencih in pustošenje gozda
po naseljenih kmetih v tem zadnjem času nadaljevale naravnost
nevzdržljivo. Posledica je bila, da je že 1. 1727. vicedom (namesti
nik pokrajine) dobil nalog, da se o tem izjavi, jeli ne bi se morda
d e ž e 1 n o k n e ž j i gozdovi prodali na kose. — To
usodo so doživeli najbrže samo mali izolirani ostanki s servitu*
tami obremenjenega Štangiškega gozda. Zakaj poročilo spisov
nam pove — da je bil Štangiški gozd 1. 1730. porazdeljen.


Podobna usoda, kakor Štangiški gozd v prvi vrsti, je zadela
tudi večinoma vse ostale, takoimenovane kameralne gozde.
Umevno je, da je pod servitutnimi razmerami, kakršne so vla=
dalo posebno v deželnoknežjih gozdih kranjskih od začetka 17.
stoletja, razen negovanja gozda bilo v nevarnosti tudi negovanje
divjačine; in vsled tega je sklenil cesar Leopold da najprej lov«
sko pravico s pridržkom vsakojakega odkupa proda. Vslecl naj=
višje resolucije z dne 14. aprila 1667 se je res prodala k ra n j s
skemu deželnemu glavarju grofu Volbenku EngeL
bertu Auerspergu, ki je že leta 1630. kupil g r a =
ščin o Kočevje , lovska pravica v Štangiškem, Utiškem,
Vojvodskem in Bistriškem gozdu za gotovi znesek 6.000 goldi*
narjev z določbo, da mora lov pravilno izvrševati. Urbarijalna
bremena, ki so bila na teh gozdih, so seveda še ostala nadalje.
Deželnoknežjim podložnikom pa je bila prodaja kljub temu ne=
ljuba. Novi lovski gospodar je postopal vsekakor energično.




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 19     <-- 19 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 573


nele sekati, temuč napraviti celo njive ter jih ograditi, ne da bi
kaj plačali zato. V tem kraju provzročeno škodo pa bi bilo še
prenašati napram škodi, ki se je napravila v Velikem vrhu. Ve?
liki vrh so našli docela opustošen in požgan, tako da ni bilo več
toliko lesa, da bi se napravila iz njega grmada. Kot opustoševalce
Velikega vrha so zasledili več podložnikov graščin Ponoviče in
Pogajnik. Razun teh so se pustošenja udeleževali podložniki
graščine Litija in onkraj Save stanujoči podložniki tujih graščin.
Zadnji so podirali drevje pozimi, ga spuščali po snegu in ledu
po travnikih navzdol do Save, od koder so ga prepeljali pozimi
v barkah črez Savo, in to so prakticirali že več let.


Da bi se cesarske gozde zopet spravilo v prejšnji stan,
predlagalo se je končno v poročilu sledeče:


1. Se morajo meje napram sosednjim graščinam določiti in
z mejniki zaznamovati.
2. Se mora na obeh straneh Save pri vseh cerkvah trikrat
oznaniti, da ne sme noben človek, kdorkoli si bodi, upravičen ali
neupravičen, les za stavbo ali kurjavo jemati iz cesarskih gozdov,
pri izgubi premoženja in posesti, aH ako tega ni, pod najobčuts
nejšo telesno kaznijo.
3. Mora gozdarski mojster vsake kvatre gozdove prejahati,
ter nerednosti naznaniti v kaznovanje.
4. Razen štirih gozdnih paznikov v Besnioi in Štangiškem
gozdu se morata nastaviti najmanj še dva za gozd Smrekovec,
ki morata vsak teden gozd pregledati.
Posebno praktične vrednosti pa najbrže tudi ta komisija ni
bila, kajti že dne 26. novembra 1709 je izjavil cesar Jožef I. svojo
nevoljo nad tem, da se gozdovi na Kranjskem zelo zapravljajo,
ter je veliko pustošenje v njih. Cesar je zopet znova odredil
gozdno vizitacijo, ki se je izročila vicedomu (namestniku) grofu
Francu Antonu Lanthieriju s prideljenjem gozdarskega mojstra
De Biell. V sled tega se je obvestilo vse interesovane stranke, da
morajo, ako jih komisija pokliče, priti ter prinesti seboj svoja
pravna izkazila. Uspeh komisije je bil, da je v poročilu na ka*
moro z dne 10. novembra 1711 vicedom našteval predloge goz=
darskega mojstra: Cesarske gozde ločiti z mejniki od sosednih
privatnih ali partikularnih gozdov. Drugi predlog se je glasil:
Nekaterim upravičenim pravni naslov odvzeti, ker hodijo v ce*
sarske gozde po svoji volji ali tudi druge pošiljajo ter tukaj po*
dirajo, kolikor se jim zljubi. Nadalje se naj v Štangiškem gozdu
narejene rovte in vinogradi obdačijo z letnim »cenzuso m«.


Kako neredno gospodarstvo je moralo tukaj vladati je po*
sneti iz opazke, da se je nedavno-v Štangiškem gozdu požgalo
drevje tolikega površja, kakor je mesto Gradec, ne da bi se
moglo storilca najti. — Nadalje naj dobi cesarski gozdarski moj*
ster instrukcijo in gozdni red. —


Ko je leta 1713. gozdna komisija zopet hotela stopiti v ak«
cijo, pokazalo se je prebivalstvo uporno in se je moralo poklicati
celo vojaštvo v strahovanje hudih kmetov. Stranke so se potem
v decembru 1713 zopet povabile. Povabljeni so pa privedli dr.


2




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 18     <-- 18 -->        PDF

572 Gozdarstvo na Kranjskem.


škega Vitez. Reda, graščine Labek in Višnjagora i. dr. so često*
krat po 50 debel naenkrat posekali ter v celih splovih izvozili
v Zagreb. Iz Štangiškega gozda so nadalje dobivali ne le deželno*
knežji podložniki, temuč tudi podložniki posvetne in duhovske
gosposke les za domače potrebe. Toda jemati les v kupčijske
namene se je energično prepovedalo.


Tedaj pa so deželni stanovi naskočili v deželnem zboru v


1. 1620. in ž njimi tudi prior bistrški cesarja Ferdinanda .., naj
prepoved zopet prekliče, ker so si njihovi podložniki — »ultra
hominum memoriam« — več sto let zraven deželnoknežjih pod*
ložnikov jemali les v cesarskih gozdih. Cesar je zapovedal, naj
se postavi komisija, ki bo stvar preiskala in poravnala, počakati
je poročilo te komisije ter se do tedaj ne sme nič storiti.
Za dobo 1620 do 1643 dajejo akti le malo poročil. Dne 24.
sušca 1643 je izišla naredba ces. Ferdinanda III., v kateri pravi,
da je kot knez z nemalo jezo in nevoljo zvedel, kako se je v
kneževini Kranjski pustošenje in iztrebljevanje gozdov
na škodo prebivalstva pomnožilo, in da še vedno kakor nalašč
zaničevaje izdane zapovedi noče prenehati požiganje, rovtanje
in žganje smole, kakor se tudi ravno tako vztrajno gonijo škod*
ljive koze v gozde ter se sekajo veje in vrhovi dreves. Cesar je
vsled tega sklenil, v namen, da se ta pustošenja odpravijo in da
se vspešno povzdignejo gozdovi v interesu rudarstva in prebi*
valstva, sestaviti in razglasiti splošno obširno gozdarsko naredbo.
Do tedaj pa se naj zagrozi, da se bodo gozdni zločini kaznovali
s telesnimi in smrtnimi kaznimi. V gozdih naj se prazni prostori
zopet nasade ter v dober stan spravijo. Kazni narekuje za ru*
darske gozde višji rudarski svetnik, za ostale pa gozdarski
mojster brezobzirno. Ta- generalni mandat se mora z vseh priž*
nic trikrat razglasiti. S tem obljubljeni lovski in gozdni red se
je razglasil leta 1650. Vendar je tudi to pot manjkala primerna
izvršitev. Vsekakor je prišla vlada do prepričanja, da se mora
nekaj zgoditi; zakaj dne 30. aprila 1694 se je odredila nova ko*
misija za preiskovanje gozdov, ki je že 17. maja poročala: »Nad
vasjo Besnico so našli od deželnoknežjih podložnikov narejene
rovte, ki pa spadajo večinoma k njihovim »hubam« (kmetijam).
Sicer pa je tudi gozd pri Bunici v zelo slabem stanju, ker je les
večinoma požgan, tako da se ne more v njem nobena divjačina
več zadrževati. — Od tukaj je šla komisija v vas Gaberje in po*
tem v Volovlje. V obeh teh vaseh žive večinoma podložniki
kneza Auersperga (Turjaškega), ki so si neki iz prastarih let les
za kurjavo za svoje domače potrebe brez kake prijave jemali
iz Štangiških gozdov. Tudi so si jemali iz tega gozda les, iz kate*
rega so delali sodčke, škafe in drugo tako posodo za prodajo.
Komisija je predlagala dogovorno s turjaškim oskrbnikom, da
se tem podložnikom od vetra podrta drevesa, kakor tudi drevesa
brez vrhov odkažejo za domačo kurjavo gotovega dne v letu.
Tudi se jim naj dovolj pasti ter kositi praprot za steljo. Od tu
je šla komisija skozi Štangiški gozd naprej proti Savi. Prišli so
do vasi Kresnice, nad kojo vasjo so se tuji podložniki drznili




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 17     <-- 17 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 571


pa se je prodal premožnim graščinam. Vsled tega se je privatna
gozdna posest znova znatno pomnožila. Deželnoknežjim okrož*
nim uradom se je svoječasno naročilo, naj strogo pazijo, da se
izvršujejo gozdne naredbe, ravnotako kakor je paziti nad izvr*
šilom drugih političnih zakonov, ter da tem naredbam naspro*
tujoče najstrožje kaznujejo.


Toda nameščenje za državno gozdno nadzorstvo potrebnih
organov se je tudi takrat prihranilo za poznejši čas. Zaradi tega
tudi ni bilo mogoče okrožnim uradom, da se uspešno postavijo
zoper gozdne zlorabe. Navadno so izvedeli za prestopek gozdnega
reda mnogo prepozno, ter niso mogli pravočasno zabraniti brez*
miselno izrabljanje kmečkih gozdov, kakor tudi prekoračenja
servitutnih opravičencev v graščinskih gozdih. V pravih deželno*
knežjih gozdovih so med tem časom posestne razmere in pravne
zahteve podložnikov dospele tako daleč, da je bila celota teh
nekdaj obširnih gozdov nevzdržljiva; razdirajoči proces se je po*
sebno markantno izigral v takozvanem Štangiškem gozdu med
Ljubljano in Litijo, tako da se hočemo s tem procesom natanč*
neje baviti, da predočimo jasno začetni razvoj še danes traja*
jočega razkosavanja gozdov, ter podobno usodo drugih vele*
gozdov.


Koncem 16. stoletja so namreč tožili podložniki pri deželno*
knežji komori, da jih gozdarski mojstri zatirajo, ker jim v Stan*
giškem gozdu stavijo glede običajnih pravic vsakojake ovire.
O tem zahtevano poročilo povdarja, da je že nadvojvoda Karol
leta 1570. z vso resnostjo odredil, da ne smejo nit i kmetj e
nit i podložnik i v Štangiškem gozdu brez vednosti dežel*
nega kneza niti jemati lesa, niti živine pasti, niti rovtati. Ta
odredba se ni dovolj izpolnovala, temuč se je s sekanjem mladih
hrastov v Štangiškem gozdu napravila večja škoda. — Leta 1614.
se je odposlala komisija na konjih, da ogleda Štangiške gozde;
ta komisija je dobila natančnejše navodilo, da popiše v prisct*
nosti občinskih županov vse dognane prestopke ter jih takoj
kaznuje. Ista instrukcija je bila naperjena zoper prestopke gcz*
darskih naredb, t. j . zoper vsakršno pustošenje gozda, posebno
zoper rovtanje, nadalje zoper lesno tatvino, zoper pašnjo koz,
ki se je posebno intenzivno gojila v Štangiških gozdih ter pro*
vzročala veliko škodo. Nadalje se je obračala ta instrukcija
zoper prestopnike lovskih predpisov ter je izrecno zapovedala,
da se morajo podložnikom odvzeti puške in veliki psi povsod
odpraviti. Istočasno so dobili odposlani komisarji oblastveno le*
gitimacijsko pismo na vse v Štangiškem gozdu živeče župane, da
morajo kmetje, kakor tudi podložniki slušati ukaze komisije.


Kakšno je bilo takrat gospodarstvo v Štangiškem gozdu,
opisuje poročilo vicedoma (pokrajinskega namestnika) z dne


5. decembra 1616. na deželnoknežjo komoro v naslednjem: Ve*
liko opustošenje Štangiškega gozda, ki se je ugotovilo po ne*
davno izvršeni jahalni komisiji, ima svoj izvor v 1. 1598. razšir*
jenem urbarju. Ne samo deželncknežji podložniki, temveč tudi
podložniki drugih tujih graščin tako na primer iz Fužin, Nem*


ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 16     <-- 16 -->        PDF

570 Gozdarstvo na Kranjskem.


lih gozdih se je vedno bolj sililo na ureditev gospodarstva in


obratovanja. S pomočjo v letih 1553, 1575, 1650, 1695 in 1771 iz=


danih rudarskih in gozdarskih naredeb so si tedaj prizadevali,


doseči urejeno gospodarstvo v obremenjenih gozdih.


Z omenjenimi gozdarskimi naredbami so se dali natančnejši


propisi glede pomlajenja gozdov, odkazal se je les za rudarske


potrebe in za upravičene podložnike, uredilo se je glede žira


za svinjerejo, odkazali in razdelili so se pašniki za živinorejo.


Te odredbe tvorijo sukcesiven prehod od prvih prepovedi


pustošenja gozdov do najvažnejših zapovedi urejenega gospo


darstva. Predstavljajo nam obenem začetke moderne gozdarske


znanosti. Iz teh gozdnih naredb izhajajo nadalje takratni ocU


nošaji gozdnega posestva in pravice do istega. Tam se govori


o kmetovalcih in podložnikih, katere je bilo, ako niso
imeli lastnih gozdov, oskrbovati ali iz deželnoknežjih in občin=
skih gozdov, ali pa iz zasebnih graščinskih gozdov z množino
lesa, do katerega so imeli pravico in ki se jim je odkazala.
Toda dobrohoteči nameni gozdnih naredb so ostali večinoma
brez uspeha, ker se niso istočasno najeli, ozir. nastavili potrebni
nadzorovalni organi, ki bi bili morali paziti na izvršitev danih
predpisov. Vsled tega se je od poklicane strani poročalo in pred=
lagalo, naj bi se organizovalo državno gozdarsko nadzorstvo.
Predlagalo se je, nastaviti v deželi posebnega gozdarja, kateremu
se naj izroči nadzorstvo nad deželnoknežjimi, graščinskimi in
rustikalnimi gozdovi z natančno instrukcijo. Ta t>i moral vsako
leto enkrat vse gozde v pokrajini pregledati, ter najdene nered=
nosti naznaniti.


K temu pripomnimo, da ta gozdar ni bil istoveten s prej
omenjenim gozdarjem, ki je bil nastavljen za gospodarstvo in
lev v pravih deželnoknežjih gozdovih. Nadalje pripomnimo, da
so bili rudarskim podjetjem odmerjeni gozdi tačas podrejeni
nadzorstvu in oskrbi višjega rudarskega sodnika. Tudi pripom=
nimo, da se je preneslo nadzorstvo in gospodarstvo cesarskih
logov v začetku 18. stoletja, potem ko je prenehala iz leta 1572.
do 1717. obstoječa uredba gospedarujočih gozdarjev, višjemu
rudarskemu sodniku, tako da so bili vsakokratni višji rudarski
sodniki do odprave te institucije v letu 1783. obenem gozdarski
mojstri, katerim so bili prideljeni za gozdno nadzorovanje tako=
zvani gozdarski jahači (Waldbereiter), t. j . gozdarski organi na
konjih.


Cesar Jožef II. je potem podredil državno gozdarsko nad=
zorstvo obstoječim okrožnim uradom, in od istega časa je ekse*
kutiva deželnoknežje vrhovne oblasti nad gozdi prenesena v
kompetenco političnih oblasti.


Vsled Jožefinskih reform je imel vsak posestnik pravico,
rabiti svoj les po gozdnih na redbah, kolikor
najboljše in svobodno, nasprotno pa mora vsaka že=
lezna livarna potrebni les in oglje nakupiti, kjer se ji zdi naj*
ugodnejše. Največji del še obstoječih deželnoknežjih gozdov se
je razdelil med opravičene občine in podložnike, na drugi strani




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 15     <-- 15 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 569


vico do uživanja gozdnih dohodkov. Sčasom se je prebivalstvo
zelo znatno pomnožilo in ž njim tudi število onih, ki so imeli
pravico do graščinskih gozdov.


Mnogo novo nastalih rovtov, kakor tudi izoliranih gozdnih
parcel je prešlo vsled stalnega uživanja v posest onih, ki so jih
rabili, ter so se potemtakem v urbarjih vknjižili. Kakor znano,
so se do 19. stoletja podeljevale številne pravice glede vedno
se omlajajočih naravnih gozdnih zakladov deloma za naselitev,
deloma za pospeševanje železne industrije in za gospodarsko
gospodarsko podpiranje vaščanov seljakov. Gosposke so začele
štediti z nadaljnimi dovolitvami za sekanje, ter so skoraj splošno
odrekle za bodočnost nove pravice do gozdov. Za obdelovanje
sposobna boljša gozdna zemlja je bila pač že okupirana z gospo*
darskimi poljedelskimi kulturami, t. j . premenjena v njive, trav*
nike, vrtove in pašnike. Vrhutega so izišle opetovane prepovedi
vladujočih deželnih knezov na gosposke in deželne oblasti glede
nadaljnega iztrebljenja gozdov.


Ti vzroki in pa splošna bojazen grozečega pomanjkanja lesa
je pripomogla, da se je z naravnimi zakladi gozdov začelo gospo*
dariti. In z lesno trgovino v Trst in večinoma s plovitvijo po
Savi na Hrvaško so dosegli lastniki direktne dohodke iz svojih
gozdov, tako da se je prejšnje samovoljno izrabljanje in pustošenje
gozdov s stopnjevanjem lesne vrednosti vedno strožje pre*
povedovalo, ter se po možnosti omejevalo. Vkljub temu so pri*
hajale vedno posamezne nove pravice vsled priposestvovanja in
razširjenja že obstoječih zemljišč, tako, da so se razna obre*
menjenja veleposestev v tem dolgem času in ravnotako v 18. ste*
letju izvanredno pomnožila.


Končno so se uživalne pravice, ki so nastale vsled navad in
zastaranja ali pa so´ se pritihotapile vsled pomanjkljivega nad*
zorstva, brez ozira na prvotni nastanek poedinih pravic obrav*
navale enakomerno po načelih o servitutah po rimskem pravu.


V tem času dovolitve lesa za hišne in gospodarske potrebe
so nastale prve nravne podlage za sedanjo lastninsko pravico
malega privatnega gozdnega posestva na Kranjskem. V to dobo
pade tudi prodaja cele vrste deželnoknežjih fevdalnih posestev
in zastavnih graščin prejšnjim fevdnim gospodom. Na ta način
je nastalo alodialno veleposestvo v naši domovini. Marsikateri
gozdi veleposestva in posebno deželnoknežji logi so bili tako
pretrgani z naselbinami in rovtami, ter obremenjeni s servitu*
tutami, da preostalih kosov nekdanje gozdne veleposesti ni bilo
več mogoče vzdržati. Drugi gozdovi so bili zopet v porabo takrat
obstoječim rudnikom, in sicer: Idrijski gozdovi; gozdi v Vipavski
dolini; gozdovi Škofjeloške graščine; gozdi v Bohinju, spadajoči
k Bledu; gozdi Radovljiške graščine (Jelovca); gozdi pri Jese*
nicah, ki so bili deloma last Belopeške, Blejske, deloma Loške
graščine; končno gozdi ob Krki na Dolenjskem, last graščine
Žužemberk.


Našteti gozdovi so bili, kakor je dokazano, že leta 1580. i,:*


ročeni tovarnam, ozir. rudnikom v uporabo. V teh kakor v osta*




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 14     <-- 14 -->        PDF

568 Gozdarstvo na Kranjskem.


in seka kot po »gmajni«. Male privatne lasti gozda potemtakem
takrat še sploh ni bilo.


V deželnoknežjih in graščinskih gozdih so imeli nadalje
podložniki pravico, za gotova opravila jemati si za domačo po=
trebo les. Istočasno pa so se taki gozdi v rudninskih krajih pre«
pustili v imenu deželnega kneza tovarnam za pridobivanje že=
leza, da se na eni strani ljudstvu koristi ter prinaša tuji denar v
deželo, na drugi strani pa v obliki carin, mitnin i. t. d. priskrbeti
deželnoknežji komori indirektne koristi.


Ravno v ono dobo 15. stoletja, ko so nastale na Kranjskem
in osobito na Gorenjskem številne fužine in kovačije, ki so zah«
tevale zase izvanredno velike množine lesa, ter so vsled tega
spravljale v nevarnost domače potrebe lesa podložnikov, pade
strokovno spoznanje vrednosti gozda.


Izmed hitro rastočega prebivalstva dolinskih krajev in to«
varn so odišle nekatere rodbine dalje v gorovje, da ustanove
tam nove naselbine. Iztrebili so deloma od gospodarja prepu«
ščeni jim gozd. Na ta način so nastale posamezne hribovske
vasi, mala sela (takozvani rovti) in posamno stoječe kmetije,
katerim se je odkazana zemlja prepustila v trajno last, da se jih
obdrži v goratih krajih. Ravnotako se je nastanilo več rodbin
ogljarjev in sicer na ugodnejših krajih goratega gozda, kjer 90
svoje prvotno male koče v teku časa preosnovali v večje kmečke
dvore. Spoznavši vrednosti gozdov, t. j . z rapidnim pojemanjem
navidezno neizčrpljivih lesnih zakladov, ki so se podelili deloma
podjetjem za oglje, deloma graščinskim podložnikom v izraba
Ijanje, se je začel medsebojni prepir med tovarnarji in gosposko,
čemur so sledile nadalje tožbe deželnoknežjih gozdnih nadzore*
valnih organov zoper zlorabe podeljenih pravic do gozda od
strani tovarniških podjetij in graščinskih podložnikov.


Seveda so si prizadevale gosposke in njihovi oskrbniki, kjer
bi bilo le količkaj mogoče, vsled posekanja in sežiganja lesa za
železno industrijo nastale gozdne praznote naseliti s svojimi
podložnimi, ki so jih vpisali celo v urbarje, da so si pridobili
zemljiške dohodke za*se. To je bila doba tlačanskega požiganja
in rovtanja, o katerem so se toliko pritoževale tovarne od 16.
stoletja do zadnjega časa svojega obstoja. Toda ne samo v za
rudnike hranjene gozde in v graščinske gozde je prodiral kmet
z ognjem in sekiro brez prizanašanja, temveč tudi v prave de«
želneknežje kameralne gozde je prišel isti rovtarski proces.


Da se zabrani kolikor mogoče nadaljnje pustošenje goz«
dov po brezmiselnem prodiranju, žganju oglja, iztrebljevanju in
požiganju, ter da bi se prišlo k rednemu gozdarstvu, izdali so se
v 16^ stoletju prvi gozdni in rudarski predpisi, katerim so sledile
pozneje vedno strožje gozdne določbe, da bi se uvedla uredba
v opravičenost uživanja gozdnih dohodkov, kar je bilo v za«
četku popolnoma samovoljno in da bi se s tem zagotovila ohra«
nitev gozdov. Toda maloštevilni organi, ki bi naj izvedli dobro«
hoteče gozdne naredbe, niso mogli zadržati razvad in so se vsled
tega stoletja brezuspešno bojevali s podložniki, ki so imeli pra«




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 13     <-- 13 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 567


kratnega deželnega kneza. Gozd, ki je bil brez lastnika, je pris
padal kot »res nullius« po takrat obstoječi prilastilni pravici de=
želnemu knezu, ki ga je, kot stvarni del novo ustanovljenih gra=
ščin prenesel na svoje zveste vojvode in cerkve za fevd. Po smrti
fevdnih graščinskih rodbin prešla so ta posestva zopet nazaj
deželnemu vladarju in gospodarju, ki jih je navadno zopet dalje
oddal za fevd, ali jih pa zastavil za denarna posojila. In tako so
nastale takozvane zastavljene graščine (Pfandschillingherrschaf=
ten), pri katerih pa se je vedno izrecno ohranila vrhovna oblast
deželnega kneza nad gozdi.


Pravica do lova je bila takrat na enak način, kakor gozd,
pod vrhovno oblastjo deželnega kneza, ter se je fevdnim go=
spodom podelila istočasno z zemljiščem.


Posamezna fevdna posestva so si sicer pozneje pridobili
posestniki kot popolno svojo last, toda z varstvom dežekio*
knežjega prava. Kot deželnoknežje graščine, t. j . take, ki so se
podeljevale in zastavljale, se navajajo iz srednjega veka: Po=
stojna, Smlednik, Gamberk, Goričane, Kočevje, Kostel na Kolpi,
Knezija, Grmače, Krško, Planinski grad, Kostanjevica, Lož,
Predjama na Notranjskem in na Dolenjskem, Mengeš, Metlika,
Gor. Motnik, Gor. Kamnik, Ortnek, Poljane na Kolpi, Radov=
ljica, Ribnica, Žužemberk, Svibno, Senožeče, Žibnik, Statenberg,
Trebnje, Črnomelj, Višnjagora, Bela peč, Vipava in Čusperk. K
vsem naštetim graščinam spadajo še dandanes najboljši in naj*
znamenitejši gozdovi naše domovine.


Razen tega so obstojali še pravi deželnoknežji gozdovi, ki
so bili podrejeni neposredni upravi dvorne komore, ki jih je
upravljala po svojem lastnem gozdarju. Taki logi so bili: Stan*
garski gozd pri Litiji, Utiški gozd pri Ljubljani, Venboršt (Uden*
boršt, pravilno Vojvodenboršt — Herzogenforst) pri Kranju, Bi*
striški gozd pri Kamniku, Smrekovec pri Preserju in Rakitna.
K temu še pridejo razsežni gozdovi škofij, ustanov in samostan
nov, in sicer: brižinska škofija (Bistum Freisingen) na Bavars
skem, ki je imela loške gozdove ob obeh rekah Sore, nadalje
briksenska škofija (Bistum Seben) na Tirolskem, ki je imela
bleske graščinske gozdove ob obeh Savah na Gorenjskem,1 na*
dalje je imenovati bivše samostanske gozdove v Bistri, Zatičini,
/apotoku, Pleter jih, Krški vasi in Velesovem.


Za izrabljanje svojih neizmernih graščinskih zemljišč uvedli
so vsakokratni gozdarji vladujočih deželnih knezov, kakor tudi
veleposestniki in fevdalni najemniki vsestranske kolonizacije pri
koji priliki so se seveda odkazali posameznim občinam večji
gozdi deloma v krčenje in obdelovanje, deloma v skupno seka*
nje in pašo. In vsled tega so obstojale koncem 15. stoletja, t. j .
koncem srednjega veka naslednje lastninske oblike glede gozdov
na Kranjskem:


1. Gozdovi deželnega kneza ter veleposestnikov, in sicer
posvetne in duhovske gosposke;
2. Občinski gozdovi, ki so se večinoma tako izsekali, da so
dobili obliko grmičastega loga, v kakršnih se še dandanes pase


ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 12     <-- 12 -->        PDF

566 Gozdarstvo na Kranjskem.


proti temu govorijo tako prazgodovinske najdbe in dokazi kels
tiskih naselbin v mnogih krajin naše domovine, kakor tudi sves
tovno^zgcdovinsko znane, velike vojne Rimljanov, Hunov, Go=
tov in Frankov, ki so nam zapustili svoje sledove deloma z deli
takratne kulture, deloma pa z opustošenji. Temni gozdovi so
morali povsod tam, kjer so bili najstarejšim kulturnim narodom
dežele pri napravah naselbin, stanovanj, utrdb, prometa in pri
potrebščinah za obstanek več ali manj na poti, zapasti le de=
lema orodju in domačemu ognjišču, večinoma pa gozdnemu pa*
ležu in požaru.


Na drug način ni bilo tačas mogoče gozda izpodriniti. Oči*
vidni, jasni sledovi zelo obsežnih gozdnih pogorišč so brez*
dvomno v naši deželi še dandanes v bližini keltiških in rimskih
naselbin, oziroma vštric starih rimskih vojaških cest; posebno
pa je najbrže popolno razgozditev na Krasu v prvi vrsti pripis
sovati nemotenemu požiganju rimskih kolonistov.


V početku so seveda v glavnih dolinah gozd vedno dalje
odstranjevali; večinoma so ga požgali, kakor se to še dandanes
godi v mnogih gozdnatih pokrajinah Amerike, da se dobi zemlja
za travnike in njive.


Razsežni gozdi v glavnih in stranskih dolinah naše domo*
vine so dajali pač več stoletij potreben prostor za nove nase=
litve. Toda ko to ni več zadoščalo, da bi se skupno naseljeno,
množeče se prebivalstvo skupaj držalo in preživljalo v dolinskih
krajih, je bil seveda gozd v bližini trdnih bivališč takorekoč
kulturna zapreka in napredujoče obdelovanje gozdov je bil pred=
pogoj za gospodarski razvoj ljudstva. In vendar je služil gozd
izza najstarejših časov, kakor povsod na širnem svetu, v zado=
ščenje cele vrste gospodarskih potreb naših pradedov. Les ni
služil samo za kurjavo in za stavbe, temveč tudi za napravo
vsega hišnega in gospodarskega orodja; tudi je bil cela stoletja
edini material za rasvetljavo primitivnih koč. Ravno tako važni
so bili že za najstarejše prebivalstvo vsi ostali gozdni produkti
in sicer: okusna divjačina, kožuhovina zverin, želod in bukovica
(žirje) kakor tudi divje sadje kot piča za svinje, trava in grmovje
za pašo in krmo živine, gobe, različne jagode, korenine in zelišča,
kakor tudi med divjih čebel in mnogo drugih gozdnih proizvo*
dov.


Iz te stare pradobe starega sveta vemo samo, da se je sodila
posest in last po rimskopravnih nazorih in navadah. Pri tej neizs
merno veliki obsežnosti gozdov ni imel takrat les pravzaprav
nobene vrednosti, ter ni v začetku kakor tudi mnogo pozneje
nikomur na misel prišlo, sploh na to misliti, da bi se odrivanje
gozdov in obdelovanje gozdnega sveta ljudstvu branilo ali orne*
jilo. In ako zasledujemo najstarejše čase in ako se ne oziramo
nadalje na razmeroma mala gozdna posestva poedinih, že tačas
obstoječih mest in vasi. katerim se je najbrže priznala že v
prvem srednjem veku sosednja gozdna pokrajina kot občinski
gozd, bilo je vse gozdno posestvo v naši lepi domovini že od
začetka ljudskega preseljevanja pod vrhovno oblastjo vsako«




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 11     <-- 11 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 565


5. Eksproprijacija se ima vršiti isključivo razumni m
evolucionim putem, držeći svagda u vidu konačni njen
cilj t. j . jačanja naše produkcije i podizanje općeg blagostanja.
(Vidi tačku IV./5 f).
6. Za sve šume bez razlike kategorije vlasnosti valja propis
sati prihodnu potrajnost u uživanju šuma te u tom cilju udesiti
i cjelokupni državni nadzor.
7. Vodeći računa o socijalnim potrebama, valja vlasnika
šume obvezati na podmirivanje opravdanih i faktičnih potreba
na ogrijevu, građi i paši svih državljana, ukoliko nisu pripadnici
šumskih općina, putem slobodnog kupa. Za provedbu ove mjere
ima skrbiti nadležna šumarska policijska vlast.
8. Eksproprijacija ima se vršiti svagda držeći pred očima
razumnu arondaciju i komasaciju jednako šumskog
kao i poljoprivrednog zemljišta te kloneći za svakog rasparčavanja-
cijepanja i dijeljenja velikih šumskih kompleksa, bez
kojih nema valjanog šumskog gospodarenja.
9. Postupa k kod eksproprijacije treba dati u ruke redo=
vitim sudovima.
Inž. V. Putick — Ljubljana:


Gozdarstvo na Kranjskem.


Pod naslovom »Das Waldwesen in Krain« je izšla pred 20.
leti v zalogi Gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko bro=
sura kot poseben odtisek cele vrste člankov priobčenih v časo*
pišu »Argo«, VIII. in IX. letnik, iz peresa muzejskega kustosa,
profesorja A. Mullner=ja v Ljubljani 1902. Označena brošura
ima za zgodovinski razvoj posestva in lastništva kranjskih goz=
dov stalno vrednost, ker je skrbno posneta po arhivaliških virih
in je pregledno sestavljena.


Tozadevno je »Slovenski Narod« v Ljubljani dne 25. sep*
tembra 1902, št. 220, ter dalje v svojih št. 221 do 228, na podlagi
bogate vsebine te brošure objavil v uvodnih člankih kulturno^
zgodovinsko krajinsko sliko, ki jo radi gozdnoznanstvenega
značaja priobčujemo v »Šumarskem listu«.


V ta namen začnimo z ono znamenito staro dobo, o kateri
vemo in znamo, da so tačasni gozdovi v primeri s sedanjimi
pokrivali mnogo večji del naše ljubljene domovine. — Bili so to
neizmerni, gosti pragozdovi, polni plemenite in roparske divja=
čine, ki so se raztezali splošno na dolgo in široko čez gorovja
in deloma tudi še po dolinah, kjer so si naši slovenski pradedi
ustanovili svoje prve, primitivne naselbine. Napačno pa bi bilo
misliti, da je bila Kranjska poprej popolnoma pokrita z gozdovi;