DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. tako je tudi pravično, da se dovoli pridelovalcem lesa in oglja neomejena trgovina«. Neredno gospodarenje v rezerviranih gozdovih, ki so jih tovarne brezobzirno izrabljale, je bil predmet zopetni tožbi kranjskih stanov o obžalovanja vrednem pustošenju gozdov vsled odprave višjega rudarskega sodišča. Slično pritožbo so predložili cesarju Leopoldu II. dne 25. julija 1790. Da bi si zopet opomogla gozdna kultura v onih gozdih, ki so jih posekale Fu* zine, so se ustanovili z najvišjim odlokom z dne 2. julija 1807 deželnoknežji gozdni uradi, ki so bili podrejeni okrožnim ura* dom. Osobje je sestalo iz okrožnih gozdarskih komisarjev, goz* darskih pisarjev in mnogih gozdarjev. Gozdarski uradi so imeli svoje sedeže: v Kropi, na Bledu, v Kranjski gori, Kranju in Št. Vidu pri Zatični. Za časa francoske medvlade od leta 1809. do 1813. se je državno gozdarsko nadzorstvo znovič preosnovalo. Ustanovil se je samo eden gozdarski urad na Bledu pod imenom »Administras tion des eaux et forets«. O energičnem njegovem delovanju zvemo, da ni priznal nikakih posebnih pravic do gozdov, izrekel sekvester nad lesom in posekanimi parcelami ter določil cene lesu. Po odhodu Francozov je stopil zopet v veljavo gozdni red Marije Terezije, toda gozdarski nadzorovalni organi se takrat niso nastavili. S cesarskim patentom z dne 3. decembra 1852 se je ustvaril novi gozdni zakon ter je stopil v veljavo s 1. januarjem 1853 in so se preklicale s tem vse prejšnje gozdne naredbe. Ta gozdni zakon je tačasno še v veljavi. Zgoraj smo označili, kako dalekosežne izpremembe in de« litve so se dogajale z nekdanjimi deželnoknežjimi gozdovi na Kranjskem do začetka 19. stoletja. In na podoben način se je postopalo tudi z onimi obsežnimi gozdovi, ki so v drugi polovici 19. stoletja kot ekvivalenti za servitute v državnih in graščinskih gozdih pripadli opravičenim večjidel kot občinski, oziroma agrarnoskupni gozdi, zakaj malo zanimanje opravičenih na skupni gozdni posesti se je seveda vsled sukcesivne preosnove gospodarskega življenja povse odmaknilo prizadevanju samo« stojnega gospodarenja. Nadalje je umljivo, da so se individu* alno razdeljeni gozdi večinoma intenzivno izkoriščali, ako je bilo v njih za sekanje zrelega drevja; ali s tem pa se je tudi zelo zvišalo spoznanje o vrednosti domačih gozdov za gospodarski obstoj našega ljudstva, posebno v vrstah kmečkih gozdnih po* sestnikov. In dandanes ve vsak pametno misleči posestnik na Kranjskem, da je svojo hišo in posestvo tudi v bodoče mogoče zdrževati brez dolgov le s pomočjo umne živinoreje in posebno pa z dobro oskrbovanim doraslim gozdom, ki ga tako marsika* teri posestnik imenuje s popolno pravico svojo najvažnejšo »hranilnico«. |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 26 <-- 26 --> PDF |
..... o ......... y ........... .... M. ..... (......): ..... o ......... y ........... (.........) ... ... ...... .... .... ...... y ...... .... ..... : Foret de La Grande-Chartreuse, .... je, .... ce .... .... .......... ...., ......... ........ ...... ........ .. ce je ...., .. je ..... .. .......... ...... .... : ......, ......., ....... . ....., a .... .... ... . ...... ....... .. ...., ........ o .... ......., ..... .. je, .... .. ce ...... ... ...... .... . .. .. . .. ..... ...... ..... ...., ... ... y .... ...... ..... ....., .. je ... ..., na .. .. ...... ....., .. .. ce .. ..... ..... ...... .... ..., .... .. y ..... ...... ......, a y ....... . y ... ... ......, na ... . ..... ....... — ....... .... .. .... ...-........ ... ........, .. .. ..... ..... . .... ...., ........ ..., .. .. je .... ..........., . ..... y.... ..... ......... ....... .. je ... ...... .. . Ja .... ......., .. ... ...... .... .. .. ..... . ..... „......", y.... ... ..... ....... ....... ... . .......... ... ...., ...... ..., .. .. .. ... ... .. ..... . ... ...... ......... ....., ... .. .. ..... ... .... ......., a ....... ... .. ..... ...... „..... ...." y ....... ..., ... .. .. ... ..... ......, ......, ........ . ..... ...... ...... ...... ........ ... .. ce ja ..... .... ... ........ .. ..... no ... ......... ......... .. ..... ......, .... .. .... ..... y ... ..... ........ .. ce, ..... .... ...., ... ... ... ce ca .... ... ........ . .... ...... ....... ........, ... je .... y .... 1919. .. ....... .... ..... ............ ........ ...... y ........... ... ............ ........... y ...... ....... ........ ......... (Direktion générale des Eaux et Forets) ... ......... . ....... ...... .... . .... y ........... ... ce ....... .. ...... ....... ......... . ... ...... ........... ... .. .......... ...... ... ...... ......., . ..: 1. ....... ..........., 2. ....... .. ....... .... . 3. ....... ........., ... .. ......... ...... ....... ....... ........ . ... ... .......... .......... ....... ..... y ......... .... . ...., .... .......... ........ ............ .. ............ y ............ ......... ..., ... ......, ..... 32 ............ (conservations). ... .... ..... no .... ...... ..... . ..... y .... ... .... .. ...... ..... je .. .... y ........ . .... ce 14. ............ (14me Conservation). Ha .... ..... ............ ..... no ..... ........... (Conservateur des Eaux et Forets). .. ....... ...... y 2—3 .........., ... ... ..... 4—5 .......... (Inspections des Eaux et Forets) . ..... y ........... .... ca .......... ........ |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 31 <-- 31 --> PDF |
..... o ......... y ........... ............... ...... .. ......... .........., .... .. ....... ............ ........ ..... y .... (Barres) . .. ........ .. ......... ........., .... ..... ....... 15 ...... ....... ...... .... ... ....... ...... .......... ......... ce, . ..: 1. .. ........ .. ... ......... ......... ..... no ............ .. .......... ....., .... ..... ....... 10 ...... ......, .......... y ... ... 4 ...... y .... .......... . ..... 40 ...... ......... . .......... .......... .. .... ............... .. ...... ...... ..... ....... ce .. ......... ......., .. .... ..... ....... 5 ...... ..... ......, .. ..... ... 2 ...... .. .. .... .. . y .... ........ 2. .. ..... ....... ....., .... ce ..... ........, ...... ce ....... .. ...... ......... ......... . .........., a .... .. ...... ..... .. 35 ...... ........ . .. .......... ...... ...., .... ..... 4 ...... ...... . .... .... ..... .. 35 ...... ......... Ha ..... 4—5 ...... ...... no ..... ........ ... .... . .......... ......... ... ......... ..... ......... .. ....... ....... . ........ ...... ........... .., . ..: .... .. ...... ...., .... .. ....... .... y ......... ..... .. ..., .. .... y ...... ......... ...., a .. ..... ........ ............ ..... ...... ce .... ........, .... ..... 2 ...... ....... .. ......... ...... .... .......... ce ......... ......., .... ..... ....... 4 ...... ..... ....... .. ......... ........ ......... ....... ce ... ......, .... ..... ....... 2 ...... ....... — ........ ...... .. ...... ......... ...... y .......... ....... ... ....., . .. : .) .... ........ ..... y ....... (Nancy) [Ecole nationale des Eaux et Forets] .. ...... ..... ......... ....... ... ..... ....... ..... 100 ....... . ... ..... ....... ce ...., .... .. ....... ....... ........ .......... .. ........ ........ .......... . .... .. ........ ............. ... ...... ..... . 2 ...... ....... ..... ....... ....... ce ..... .... 20 .... .. .... ......... .. ........... ... .... ....... ce . ........ ........ ........ . ......., ... .. . .. ..... ........ .... ..... 2 ....... — .... .... ...., .... ce .... y ......., ..... ...... ....... ......... ......, .. .... ce .. ... .. ......., .. ce no .... .... ...... . .. .......... ......... ..... .. .... ....... ........ .. . no .... ...... .. ......, .. .. ... .......... ..... .......... .) ..... ..... .. ....... .......... ...... (Ecole secondaire d´enseignement forestier professionnel). ....... ce ..... .... 10 ......... ...... ......... .........., .... ..... ....... 3 ...... ....... ...... . .... .. 35 ...... ......... . ... ..... ....... ce .. ........ ....... .... ........ ... ....... ...... ........... (gardes généraux stagiaires). .) ..... .. ........ . ....... .......... ...... .... .... .. ......., .... . .. ......... na . ........ .... (Ecole d´enseignement technique et professionnel des gardes des Eaux et Forets). Kypc ..... 10 ....... .... ......... ........ ..... ...... |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 32 <-- 32 --> PDF |
..... o ......... y ........... ........ ............ ....... ce .... .......... ....... ce . ........ ........, ...... . ....... ... .. ... ... .... ..... y .... (Barres), ......... Loiret. ........... ....... ........ ...... .. ....... ..... ............ ... y ..., ...... ....... ..... .........., ... ... je .. ... ...... .......... .. .......... (.... ...... ......) ... .. ............. ... ...., ...... ce .. ....., .. ce .... ........ ....... ...... ...... y ...... ..... ...... ... ...., .. ..... ...... ...... ....... je ....... . .... ...... ..... ..... . ......... ..... ...., .... ce ... ...... ...... ... ......... ..... .... .. .... .... .. ........... ............ .... ... .. ...... ......... ......, ... ... je ...... y .... ....... ce y .......... ...... .. ....... y ....... ....... .... .. ...... .... y ........... ..... ce y ..... ....... ........ y .... .. .. .. ..... ...... y ...... ..... ........., ..... ce y .......... — .. .. je ... ... y ........ ...... . ..... .......... .. ....... ........ ... — y ..... ........ ..... ......, .... je ......... (Conseil général) .. ......... ......, ...... ...... ....... 1918. ...... y ......, . ..... ....... ....... ....... ..... ....... . ......., .. ce ........ . ......... ........ . ...... ... .........., . .. : .) .. ...... ............. .... ......... .. ... ....., .. ce .......... ......... ....; .) .. ce ...... .......... ......, .... .. ............ ........ ..........., .. .. .......... .... . .) .. ce ........ ...... .... ......... .. ... ..... ...... ........, a .... .... . .. ce .......... .. ....... ......., .. .... je ..... ....... ...... ... 20. .... 1917. ....... ...... .............. ......., .......... . .......... ..... .......... o ......... y .......... .. je ......... Code forestier .. 31. .... 1827. ...., .. .. je .. ..... ........ .... ...... . ....... .. .... ...... . ...... ... .......... ...... .. ...... .. ..... ..... ..., . ..: ...... y ....... ....... ..... no ...... ....... ...... . ...... y ....... o ....... ...... y ...... ... ....... ........ ... .. ... ...... .. 1906. .... ... .... ... ... ..... . ........... ......, ....... . ........ no ...... ......... .... .. ........., .... . .. .... ......... .. .... .. .........., . ..: ..... .. 1860. .... ... ...., .... ce .... .......... ........... ........ ....; ...... .. 15. ........ 1877. ......, no .... je ...... ......., .... je ..... .... y ......... ............ ........., ....... y .......... ............ ............ (..... ....., .. je . ... ...... ...... y ...... ......... ... y ........... ............ ........., . .. .. ......., ... ...... .. ........, .... ce .... .....: ......... ........) .... ....... ............ .. 5. .... 1884. ......, ..... je ........ .... ........ ..... y .... . ...... .. 7. ........ 1896. ...., ..... je ....... ... ......... . ...... .... y ....... ...... ...... y .......... ...... ...... . .. .... ....... ...... ... ......: ...... .... . .... (Administration des Eaux et Forets). |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 33 <-- 33 --> PDF |
Produkcija sjemena crnog bora u području kr. nadzorništva itd.. 587 Ho . ... ....... ........ Code forestier ..... je y .......... . ...... ...... ....... ....... . ......., .... .. . ..... y ....... — .. . .. no ..... ........ . ........ — ... ... .. .. ... ...... o ............ .... .. ....... ... .. 1814. .., ....... o .......... . .......... ....... ....... (dunes) y....... .. 1917. ...., ..... .. 18. ....... 1820. ..., o ........ ......... ...... ...... . ...... ......... .. ...... ............, ..... .. 1......... 1824. .... o ........ .... ........ ..... y ....... .... Inž. Josip Balew Senj: Produkcija sjemena crnog bora u području kr. nadzorništva za pošumljenje primorskog Krasa u Senju. Za vrijeme svjetskog rata ostala su oba šumska vrta u po* dručju nadzorništva gotovo pusta. Poskupljenje radne snage u prvom redu bilo je uzrokom, da je proizvodnja sadnica bila spala na minimum. Valja uvažiti i okolnost, da su i troškovi oko uzdržavanja vrtova bili doznačivani u vrlo maloj sumi kao i troškovi za provođenje kulturnih radnja na Krasu uopće. Na nemalu je zapreku nailazila i doprema sjemenja. Zapis njanje pri transportiranju, neredovito »ratno« otpremanje, pa ini drugi razlozi imali su, dabome, za nužnu posljedicu, da je sav rad, koliko oko kulturnih radnja uopće, toliko oko obradbe šumskih vrtova napose bio — može se reći — posve iščezao. Iza oslobođenja, kad je uprava državnih šuma, a po njoj i uprava nadzorništva prešla u naše ruke, imali smo pred sobom prazne šumske vrtove. Osim potrebnih kredita trebalo se po= skrbiti za dobavu valjanog šumskog sjemenja. Iz razloga, što je trebalo i sada računati, da se s doznačenom vjeresijom valjano obavi što više posla, valjalo je računati s cijenom šumskog sjemenja. Kako su svi artikli, a navlastito artikli poljoprivrede uopće danomice poskupljivali, nije bilo bolje niti sa šumskim sjemenjem. Računajući s tradicijama, naručivalo se je šumsko sjemenje po bivšim državnim šumskim uredima od tvrdke B. Faragô iz Zalaegerszega, dok su ostali naši šumski uredi redovno naručivali šumsko sjemenje od tvrdke Stainer iz Wiener Neustadta. Dobiveno sjeme bivalo je razne kvalitete. Ne može se reći, da je sjeme bilo loše. Poslije oslobođenja — ponosni na svoju državu — valjalo nam je uvažiti, da se u svakoj prigodi, naročito tamo, gdje se dc= |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 30 <-- 30 --> PDF |
..... o ......... y ........... .............. . ..... ...... ..... ....... ........ .......... (......... . ......) ....... y ........ ......... ......, ..... ........ .. ... ....... no 90 .. 150 Fr. ....... ..... ............. ..... .. ....... no ..... ...... ..... . ......... .. je ..... .... ...... .. .... y ........ .... ... ....., a .. ........... 6 ...... .... ........ y .... ...... ......, ... .. ce ......, ........ .... .. ..... ...... ..... ..... ..... ... ........ .. ....... .... 8 ..... . 100 .............. (fagots) .... .. ...... ... .. .... ...... .... .... ... ......... y ....... ..... ....... ...., .... ce .. .. ........ ........ ... ... je o .... ... y ...... ....... ...., ... .. ce .... .. .. ..... ...... y ......, ........ y .... ....... ....... y ....., .... .. .... ..... 100 Fr. .........., ... ........ ....... ....... . .. ....... .. ......... ...., y ...... .. ce .... .. .... ..... ....... ........ ....., ............ ........... . ........ ........ .... ........ ..... ....... . ............, . ... ce ....., . .. .. ......... .. 900—1100 Fr., a .. ...... .. 700—900 Fr. ........ ... ...., .. ......... ....... . .... ........ ....., ..... ...... ... .... ..... 1200—1300 Fr. ........ ..... ......... 15 .... ...... ..... .... ...... ...... ........ ........, . .. ......... . ...... 1. ..... no 18 Fr., a ...... II. ..... . ........... (......) I. . II. ..... no 15 Fr. ....... ...... ..... .. .... je ...... ......... .......... .......... .., ... ......... ...... .... ..... ......... 50 ...... ........ . 25 ...... ...... ..... ..... .. ........ ....... .. ce ...... ..... ......., .... .... .. ..... ........... ... ... . ......... ..... y .... .. ....... 5 % .. ..... ....... ....., ........... ..... . ............ ........ ... ... ...... ........... ... .... . ...... ..... .. ... 50% .. ...... ........ ....... ...... . ...... ...... ...... .. ce . ..... ......... y ....... .. .... ..... .... .. 750 Fr. ....... ........ ... ...., .. .... ......., .. . ......... ...... ... ........ .... .... ......., na .. ..... ........ .. ........... ...... ........, .. .. .. .. ce ......... ......... ..... ..... 60 ...... ........, ... ....... .......... .. ......, ...... .... . .... ......... ce . ......... .. je ........... y .... .......... .. ....... y ....... ......... .......... je ........ .. .... ..... : ..... ... ........ .. ce .... .... .. ....., a ..... ... ........ .. ... ....... ... ...... ...... no 8, 10, 12, 14, 20, 30 . 40 Fr. ....... ..... ......., .... ..... .. 100 .. 600 Fr. . ..... ... .... .. .... ..... ... ..... y ...... ........ .. ce ............ ...... y ...... ......... ...... Ha ........ ... ......, .... .. ........ 60 ...... ........ . 25 ...... ...... ..... ..... .. ..... ....... ...... ... ...... .. ...... ......, .... .... .. ...... .. 100 Fr. .. .... .. ....... .... .. ...... ... 450 Fr. ........ ........... ......... ....... .......... ..... .. ........ ...... y .......... ......... ce, . .. : .. .... ..... .. ........ .... ....... ..... y ......., a .. .... ..... . ...... |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 29 <-- 29 --> PDF |
..... o ......... y ........... .... .. ....... y .......... .........., .... ... ........ .........., ... ... .. ......... .. ........ ............. ..........., ... ....., ... ...... no ......... ........, ... 20 Fr. ....... ......... (... ...... ......) . ... ........... ..... ...... ....... ....... .. ... .. ......, .... ...... ........ ...... 150—1000 Fr. ........ ... ...... .... ..... ......., ... .. ........ ..... ......... ........., .... ce ..... ........ no ...... ......... .......... . ......... ......... .. ..... .... ......... .......... ........ ........ ... ....... .. .......... 1000 Fr. ........ ........ .......... (préposés des Eaux et Forets). ......... .......... ... ..... ......... ...... ... .... ........... ... ce y ........ .... .. ....... . ......... ........ ....... . ....... ...... ......., . .. : 1. ......... . ...... .... ......... .. ....... .... . .. ...., .......... ...... ...... . ...........; 2. ......... . ...... .... .......... .. ....... . .. ......... .... . .. .... ...... ........ (établissements publics); 3. ...... .......... .. ......., .... .. ......... ........ ........ ....; 4. ......... . ...... ...... (sédentaire) . 5. ...... ....... ....... (cantoniers). ......... .. ...... ......... . ...... .... .. ...., .......... .. .......... .... . .... ...... ......... ... .. ......... ........ ....... ........ y ...... ce .... ...... ......... ... ...... ........ .......... .. ..... ........., . .. .. ....... ............ .... . ...., a no ........... ....... ......... .. .... .... ..... .. 25 .. ....... .. 35 ...., a ..... .. ..... ......... ........ . .. .. ........ .. ........ ........... ...... ..... ........ ..... ........ .... . .......... .......... ..... .... ....... .. no ... ... .... . .... . ..... . .... .. ...... ..... ... . .......... ........ ........ ........ ..... .... .. ..... ........ ....... .... . ....... . ......... ...... .... .. ........ ...... ...... ........ . ...... ........ .. ..... ........ ... .. ......... .. .... ......... ..... no .........., .... .. .. ........ .. ...... .... . ...., ... ..... ....., .. .... . ....... (.... .. . ....... ......... ........); ..... ....., .. .......... ......, .. ........... ........ .. ..... .....; ..... ..... .......... . ........ ...... ........ . ........ ra ......... .......... ..... ... .. y .... ..... no ...... ......... .. ......., .... .. ce y ....... ..... ......, a .. .... ... .. .. ....... ..... ........ . ..... . ....., .. . . . ....... . ......... .......... — ...... .... — ........ .. .. .... ......, y ...... ce .... ..... ............. .... ... ..... ..... .. ..... y ....... . .. ...... ....... .. ..... ........ ..... ....., ... ...... ........ .........., .. ..... ......... ...., a ....... ........... .. ....... ......... y .... .... ......... ..... ......, ... ... . ..... .... .......... y ....... ....... |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 28 <-- 28 --> PDF |
..... o ......... y ........... .... ..... ....... ........ ...... ....... ...... ..... .... .......... ......, ... .... ...... ......, .. ...... ..... ....... ........ ........... .. ........ .... ... ....., ... je ......... ...... .. ....... ....... ..... ..... ce .. . .... ......... ........ ........... .... .. ..... ....., .... ce .... ..... .... ....... . ......... .. ..... ....., a .. je .. ....... 5 ...... (........—....) .. .... .... . .... ....... .. .. ..... ........ ..... y ........ ...., ... ... je .. .. ...... ...... y .... ......, .... .. .. ... ..... . ............ ..... je ......... ..... — ... ...... — .. ... ..... ..... ........ ......... .............. ...... ........ ........ y....... .......... ..... ...., .. y ... ....... ..... ...... ....... .. ...... ......., .... .. ce ..... .. ...... ......... ...... ....... .. .............. ............. ........ ce ...... ........., . ..: .. ......... (agent des Eaux et Forets) . .. .......... (préposés des Eaux et Forets). . .... ......: ............, .........., ..........-........., ...... ...... (gardes généraux) . ...... ...... ........... (gardes généraux stagiaires). .... ce ............ .......... ........ ........... ........., a ... ...... ......... ....... ......... ........... je ............ ...... ........ .. je ........ .. ........ ......., .. ........ ..... ...., .. ........ .......... .. ....... ...... ........, .. ........ ....... .. ........ ..... 1000 ......., .. ........ .. ..... .... ......... (... ...... ......) je ........ .. ... ......... ....... ....... .... . ......., .. ........ ......... ........., .. ......... y ...... ....... ..... ......., .... ...... .. ....... . ......... ... . ...... o ...... ....... ........... . no ......... ... ......... ... ............ ....... ......... .........-........, ...... ..... . ...... ..... .......... ..... ....... ...... . ...... ... ..... ......, ...... ..... ..... ...... .. ....... ... ........... ...... y ..... ........ ........, ........ . ...... ....... ...... .. ...... ......... ............ ..... ..... 8000—12000 Fr. ........ ..... ............ .... ce ...... ... ...., ..... ce ....... ....... 10 ...... y ..... .......... (.... ...... ..........). ..... .... .. .. .... .... ..... .. 50 ...... ......... Ha ... ..... ..... ........... ..... ..., .... .. ce .......... .......... ........ ........ .. ......, .. .... .... ............ .... ........... ....... .......... ..... ..... .. 4000—6000 Fr. ........ ..... .......... ...... ce ..... ce ....... y ...... ......... ..... ....... . ...... 40 ...... ......... — ....., ... ... ce .. ..... ...., .... ..... y ......... ...... y .......... .. .... ce ......, ... ce ......... .. ....... y .... ..... ........ ..........-......... ..... 3000—4000 Fr. ....... ...... ... .., ... ... je rope ........, .. ....... ....... .. ......, |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 27 <-- 27 --> PDF |
..... o ......... y ........... ............ ............ ... ... .........., ...: Isere, Loire . Rhône. ... ............ y .......... .......... no ....... ..... ....... ............ ... no ....... ..........., a ...... .......... ..... ........ ....... ......... Ha .... ..... .......... ..... no ..... ......... (Inspecteur des Eaux et Forets), .... ....... ...... ........... .. ........ ...... no ... .... .......... (chefs cantonnement). ..... je .. .... y ..... ......... .......... (inspecteur-adjoint). ... ....... ............ y ........ ... 4 ...... .......... ....... ...... ....... .. .... .. ... .. ........ y ........, ..... je y ..... (......... ......), a ... .... . ..... ...... ... ....-.......... y ..... ........... ...... .......... .. ........ y ........ .... ... ......, . ..: Inspection de Grenoble-Nord, Inspection de Grenoble-Sud . Inspection de Grenoble-Ouest. ... cy .........., ... ...... ...... ...... ......., y ........... ........ .. ............. ... ..... ................ ....... . .......... .. ..... ....... ............ y .........., . ..., ... ce .... no ...... ........., .......... ............ .... .. ............., a ...... .. ............ .. .. ce ...... . .......... ............ ....... ....... .......... ....... .. ................ (..........) ....... ..... ..... .. ... ..... ... .. ...... ..., y ...... ... ... ..... ........., ......., .. ce je y .......... ......, .. ce ... ...... ...... ..... .......... . .. ........ ....... ...... ...... .............. y .......... .... je ........., ..... .. ...... ...... .......... . ....... .... ...... ......... ..... ...... ...... ...... .... ........... ......... .. .. ...... ...., ...... ..... ...... ...... y ... (.. ...... y .......) ... .... .. ..... ..... ........ .. joj ........ .......... y ..... .........., a .. je ..... ... ...... ........ ............. ...... .......... ....... ...... ...... ....... ce .... .. ...... .......... ... .... .... ......... . ...... ....... ...... ......... .......... .. ............. ........ .........-.......... .... .. .. ....... .. ....... .... ............ .......... ...... ...... ... .. ........., ... .. ........ .. .. . ..... A ... ......... .. ......, ...... ... ..... ........ ... .. ... ... .. ..... .. ...... ........, ..... .. .. .... . ........... ....... .... je .... .......... ...... . y ..... ............. ... ce ....... .. ............ .. ... .... ... .......... .... .. .. .... ........ ........., ......... ... ... .. ...... ......... ......... ....... ... ......... ....... ce .... .. ... ........ . ..: .. ..... .... . ....... ...., y ..... .... ........... . ..... .... ...., y ..... .... ...... ....... .... .... .. ........ . .......... .... ...... ce ..... ....... ...... ............, .... ce .... .... ........ y ......, . .... .. ...... ce . ....... .... .. ....... .... ......... ...... ...... ...... ....... ..... ... ........ ....... ......, |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 24 <-- 24 --> PDF |
578 Gozdarstvo na Kranjskem. rudniki in fužine so na Gorenjskem skoraj popolnoma opusto= šili gozde. Tukaj se ne pazi na to, ali se vrši podiranje drevja pravilno in katera drevesa se naj sekajo, temuč se seka in žge mlado in staro brez razlike.« — Po nadaljnih nasvetih glede odprave takratne potratnosti lesa pride Scopoli do zaključka, da ne preostaja drugega kakor uvesti gozdni red ter piše nadalje: »Naj se postavi po starem zgledu Karola V. gozdno nadzorstvo, ki naj vlada nad vsem i gozdovi , najsibodo čegarkoli, s pomočjo gozdnih uradov, ki se naj ustanove v okrožnih in glavnih mestih.« — Mnogi duho= viti nasveti Scopolijevi glede vzdrževanja gozdov so prišli pač v teku poznejših bojevitih let polagoma v koristno porabo in nekateri teh predlogov so se uresničili šele skoraj čez celo sto* letje. Cesarica Marija Terezija je izdala z datumom Ljubljana dne 23. novembra 1771 tako dolgo pričakovani in presvetovani gozdni red za Kranjsko, po katerem se je moral ravnati vsakdor, ki je imel gozde, posebno rudniki in posestniki gozdov na Krasu, Pivki in v Istri. Nad izpolnjevanjem gozdnega reda so morali čuvati okrožni glavarji ter narekovati kazni. Ako se je tikal slučaj graščin, morali so glavarji poročati deželnemu gla« varstvu, ako pa rudnikov, je bilo to treba naznaniti višjemu ru= darskemu uradu. Ta gozdni red obsega 30 tiskanih strani in je poln najlepših in dobrohotnih določil, ki pa ni zadostil pričakc* vanju zaradi pomanjkanja strokovnih nadzorovalnih organov. Iz tega vzroka je že leta 1779. predlagal kameralni knjigovodja Janez Ehrler glede gozdarstva na Kranjskem, naj se nastavi v deželi posebni gozdarski nadzornik, kateremu se naj izroči višje nadzorstvo nad vsemi gozdovi. Ta administrativni predlog, ki se deloma strinja z organizatoričnimi idejami Scopolijevimi, pa ni našel za časa političnih reform cesarja Jožefa II. vpoštevanja. Iz prejšnjih opisovanj smo zvedeli, kako velike spremembe so se po Jožefinskih reformah izvršile v posesti in lastnini gozdov naše domovine. Jožef II. je razdelil na očetovski način ostanke deželnoknežjih gozdov, kolikor so jih pustila rudarska podjetja nedotaknjena, na opravičene, pri tem pa so se varovale višje pravice, prihranil pa je za obstoječe rudnike pogojno le one kameralne gozdove, ki so tem podjetjem služili. S prenehanjem višje rudarske sodne ingérence leta 1783. se je začela prodaja ogljenic, kar je bil le nasledek nejasnosti o lastninski pravici v rezerviranih gozdovih. Gubernijalna okrož« niča z dne 17. marca 1784, vsled dvornega dekreta z dne 8. marca, preklicuje popolnoma na privatnih gozdih bremeneči rezervat v prid rudnikom ter prepušča dohodke gozdov edino le posest« nikom istih. Tudi se je odpravila vsakršna omejitev železne trgovine in pridobivanja železa, ter je moral vsak podjetnik skrbeti si sam za oglje, kakor je mogel in znal. Odločilni princip se razvidi iz naslednje točke v okrožnici: »Sicer pa, kakor je tovarnam prijetno, da imajo svobodno prodajo svojih izdelkov, |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 577 zano, da se na ta način gozdi dobro negujejo in varujejo, a take kmetije se tudi vidno zboljšavajo. Glede Bistrškega gozda, ki se je razprostiral na gorah in v dolini kamniške Bistrice ter je bil istotako obremenjen s pravi* cami do lesa in pašnikov, vemo, da je dandanes po večini last meščanske korporacije mesta Kamnika. Kedaj se je izvršila spre* memba posesti, ni bilo mogoče dosedaj konstatirati, ker so vsa tozadevna vprašanja ostala brezuspešna. Vsled tega se sklepa, da so ti gozdovi najbrže v drugi polovici 18. stoletja ali vsled podaritve ali pa vsled priposestvovanja prišla v last opravičeni meščanski korporaciji. — In najbrže pada v isti čas razdelitev in prodaja deželnoknežjega gozda Smrekovca v okolišu Krima pri Preserju in Rakitne, tako da so bili posamezni deli imeno* vanega kameralnega gozda pri sestavi stalnega zemljiško*davč= nega katastra 1. 1783. zaznamovani kot zasebni in občinski gozdi. Iz dosedanjih razprav se jasno vidi, da so v vladnih krogih že stoletja bili o važnosti gozda za deželni blagor popolnoma na jasnem, da so imeli vsikdar najboljše namene ter so se po tem tudi izdajali zakoni in naredbe, da bi se gozdarstvo pod vsako; kratnimi posestniškimi in lastninskimi razmerami najbolje raz* vijalo. Videli smo nadalje, kakšne stvarne spremembe so se do* godile z gozdovi v naši ožji domovini izza zadnjih stoletij. Prvotni lastniki gozdov, posebno deželni knezi in graščaki so podarili, prodali in razdelili velika gozdna površja svojim pod* tožnikom, ter iste gospodarsko povzdignili. Tudi znanstvena vprašanja o gozdarstvu so se na razne strani preiskavala. V krogu znanstvenih družb one dobe kakor tudi od poedinih naših učenjakov se je gozdarstvo natančneje proučevalo. Vemo, da je med drugimi Janez Anton Scopoli, čegar ime kot botanika in entomologa je dobro znano, podajal v nekem elaboratu z dne 27. aprila 1794 velezanimive nasvete za vzdrževanje gozdov. Da bi se preprečilo grozeče pomanjkanje lesa, navaja Scopoli celo vrsto zelo važnih vprašanj v natančneji razgovor. Presegalo bi meje te pokrajinske kulturne slike, če bi hoteli njegove nasvete tukaj obširno ponavljati. Toda njegove vodilne misli hočemo v sledečem označiti: »Pomanjkanje in po* draženje stavbnega in kurilnega lesa je z vsakim letom večje, deloma zaradi pretirane porabe lesa in deloma vsled neredne in samopašne uprave graščinskih, občinskih in zasebnih gozdov. Preveč stavbnega in kurilnega lesa se porablja vsak dan pri po* slopjih, kozolcih, plotih na polju, apnenicah,* v rudnikih, fužinah, kuhinjah, v velikih sobah, solnih tovarnah in barvarnah, pivo* varnah, milarnah, pri pranju, v kovačnicah in pri kemičnih pro* cesih. Zakaj se dovoljuje kmetom graditi lesene hiše ter tratiti na ta način les? Ali manjka morda kamnolomov? Ali se mar misli prihraniti denar in čas, ko se gradi stanovanje, ki ne traja čez sto let.« Za apnenice zahteva Scopoli po vzgledu Hanovran* cev, Angležev in Nizozemcev, da se uvede šota in premog kot kurjava, tembolj, »ker ima dežela na mnogih krajih in posebno pri Zagorju bogate zaloge najboljšega premoga.« — »Železni |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 22 <-- 22 --> PDF |
576 Gozdarstvo na Kranjskem. Kar se tiče nadalje Utiškega gozda med Ljubljano in Pol= hovim Gradcem, zvemo iz poročila gozdarske komisije z dne 17. maja 1694, da je bil gozd od strank, ki so imele pravico do gozda, kakor: škofa ljubljanskega, deželnega vicedoma, kolegija srca Jezusa, cesarskega špitalskega mojstra in deželnoknežjih podložnikov, že tako izkoriščen, da ni nobena stranka več našla drevesa za posekanje. Vrhutega si je prisvajal tudi baron pl. Strobelhoff na Bokavcah kos gozda, ki je popolnoma na njegovo graščino mejil. Sosedni podložniki so v Utiškem gozdu rovtali, ker jim je vicedom dovolil rovte ograditi. Ti podložniki pa so si desetkrat več, kot jim je bilo odkazanega gozda, ogradili in prisvojili. Vsled tega so se čutili upravičeni sosedje v 17 vaseh pri svojih pašah prikrajšane ter so zahtevali, da se zopet odstra* nijo ograje glede preveč okupiranega sveta. Za povzdigo lesa v Utiškem gozdu pa se ni vedele za nobeno drugo sredstvo, kakor pustiti gozd na miru, da se zopet zaraste. Toda pomladitev gozda so oni, ki so imeli pravico do paše, onim na škodo, ki so imeli pravico do lesa, preprečili s tem, da so nalašč zanetili požar v gozdu. Te žalostne odnošaje ilustrira ovadba sodnika in svetovalca mesta Ljubljane z dne 19. maja 1706 na dvorno komoro, da so se kljubovaje vsem zakonom za varstvo gozdov v vasi Dobrava, ne daleč od Ljubljane stanu* joči podložniki in sosedni, anno 1706 spomladi, ko je bilo drevje v najboljši rasti, v onem delu gozda, ki se imenuje Švica, posebno pa še v Stajah, Jazbini, Zaniškem hribu, Širokem po* toku, Jesenkovem potoku in Mlakah, zbrali ter tam mlad gozd, v katerem je bilo samo lepo mlado drevje, večkrat zažgali ter te nasade uničili. V teh gozdih da je imelo razen Ljubljančanov še 18 vasi pravico do lesa. Prosijo vsled tega, da se ta hudobija kaznuje. Krivci, ki so bili podložniki Petra Antona Codellija v Turnu, so bili poklicani na odgovor, a so znali vkljub večkratnim pozivom in grožnjami občutne kazni, zadevo zavleči z izgovori. Dne 31. oktobra 1707 prosi še enkrat vicedoma župan, sodnik in svetovalec mesta Ljubljane, naj kaznuje krivce. Iste se je v me= secu decembru pozvalo še enkrat na odgovor, kako pa je tožba iztekla, ni razvidno iz spisov. Vsled vprašanja, ki se je sprožilo leta 1713. zaradi pravic v deželnoknežjih gozdih, je bil Utiški gozd najbrže na enak način kakor Štangarski gozd opravičencem razdeljen že v prvi polovici 18. stoletja. Zakaj v neki »promemoria« uradnega pred* sednika Maksa barona Tauffererja in deželnega glavarja Karola grofa Turjaškega z dne 24. maja 1755 na komorniško reprezens tancijo na Kranjskem se — najbrže po zgledu deželnega kneza — predlaga zemljiškim oblastnijam naročiti, naj v krajih, kjer imajo naselbine v gozdnem okrožju skupno pravico do lesa (jus lig= nandi), vsakemu upravičenemu »a proportione« njegove cele, polovične ali četrtinske kmetije prisodi gozd k njegovi kmetiji po poštenih in nepristranskih ljudeh, ker se je tam, kjerkoli v deželi se je izvršila taka delitev, (v Štangarskem gozdu že anno 1730) dosegel dosedaj najboljši uspeh, in ker je do dobra dokaz |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 21 <-- 21 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. Zakaj že dne 21. avgusta 1667 je vložil vicedom deželnoknežji komori pritožbo, ki se je nanašala na to prodajo: Grof Auersperg je takoj dal ustaviti in prepovedati vse pravice do lesa in paše. Ako pa se odtegnejo kmetom te pravice do lesa in paše, bi mo= rali propasti; zakaj, ako se vzdrži grofova prepoved, bi morali deželnoknežji podložniki zapustiti svoja itak majhna posestva. Končno prosi vicedom, grof Blagay, deželnoknežjo zbornico, naj mu naznani prodane gozde in pogoje, pod katerimi se je to zgo= dilo. Z dopisom od 4. januarja 1668 se napoti vicedoma na zgoraj navedeno kupno pismo iz leta 1667. S prodanim lovom so se pač razmere lastninskih pravic v deželnoknežjih gozdih še bolj ob težile. Grofi Turjaški sô si svo« j ili pozneje vsled kupčije ne samo pravico lova, temuč deloma tudi lastninsko pravico do gozdov. Iz poročila cesarskega goz* darskega mojstra Montanellija iz leta 1674. se namreč razvidi, da naslednik in brat umrlega grofa Volbenka Turjaškega, prvi knez Turjaški, ustanovnik Auerspergovega fidei* komis a v Kočevju , ni pustil nakupljenih deželnoknežjih gozdov nikomur pregledovati. Nasprotno pa smo zvedeli pri opisovanju lastninskih in pravnih razmer Stangiškega gozda, da so bili ne samo ti, temveč tudi drugi deželnoknežji gozdovi, v katerih se je prodala lovska pravica, v imenu cesarske komore podvrženi opetovanim vizi* tacijam, ter je vsled tega bila lastninska pravica pridržana de= želnernu knezu. Nadalje izvemo iz poročila cesarskega gozdar^ skega mojstra De Biella z dne 30. aprila 1712, da je bil, kakor znano, pred nekaterimi leti cesarski lov prodan knežji hiši Tur; jaški, da je tedaj čudno, da je Vojvodovboršt pri Kranju od drus gih deželnoknežjih gozdov ločen, dasiravno v kupnem pismu ni o ničem drugem govora, kakor o prodaji lovske pravice. Gozdar* ski mojster je tedaj mnenja, da je gozd še vedno cesarski, tem* bolj ker »se nasprotno nič ne ugovarja, kakor deželne prostosti,« da je namreč oni, ki je leto in dan v mirni posesti, tudi lastnik predmeta. De Biell pa meni, da ta deželni običaj »in causa prins cipis« ne more veljati. Kdo je kriv, da se je gozd ločil, ali vsled opustitve prejšnjega gozdarskega mojstra, ali vsled samovolj* nosti takratnega turjaškega oskrbnika, ali iz drugih vzrokov, naj razsodijo oblastva. Leta 1748. je bil Vojvodovboršt dejansko že Turjaški. Toda ta je bil le še samo majhen ostanek prejšnjega Venboršta, ki so ga tvorile hoje, smreke in hrasti. Da pa je bil tudi ta preostanek gozda obremenjen s servituti, se razvidi iz ohranjenih nam spisov in poročil, da je imelo več sosednih krajev »jus«, v njem les sekati, listje grabiti, travo kositi, pri čemur so se mlada drevesca s koso porezala, in vsled tega si ni mogel gozd opomoči. Knezi Turjaški vsled tega tudi niso mogli dolgo časa obdržati Ven* boršta v posesti. Vemo, da je tekom let celi Venboršt prešel v last onih, ki so ga imeli pravico izkoriščati in danes obstoji ta gozd iz posameznih s travniki in njivami pretrganih borovih in smrekovih nasadov. 2» |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 20 <-- 20 --> PDF |
574 Gozdarstvo na Kranjskem. jur. Franca Sigmunda pl. Utschana seboj kot zastopnika ter so po njem protestirali proti komisiji, ki ne more nikogar odstaviti od njegove pravne posesti. In taiko je prišlo sproženo vprašanje pravnega naslova v nadaljno razpravo. V Štangiškem gozdu so imele glasom zaznamka sledeče stranke pravico do lesa: podložniki ljubljanske škofije, oni de* želnega stolnega mesta in graščine Križ, graščine Višnjagora, nadalje podložniki ljubljanske komende, zatiški samostan s pod* ložniki, graščine Fužine, Ponoviče in Belnek, posestva Jablje, Dol, Selo, Turn na Ljubljanici in Pogajnik, nadalje župnik šmartinski s trgom, nadalje trg Litija in deželni podrejeni. Zapoved deželnega glavarja grofa Gallenberga, predložiti pravne naslove komisiji, je bila datirana z dne 7. decembra 1713, in ko je postalo resno, se je to pokazalo seveda zelo usodno. Listin stranke niso mogle prinesti, toda — sklicevale so se na prastare čase ter so v tem oziru izpovedale. Prijave o lastninski in užitni pravici glede Štangiškega gozda so se tako množile ter so se s takim povdarkom trdile, da so se te pravice končno po vrsti upoštevale in je na ta način neposredno grozil konec še obstoječemu ostanku gozda. Omenjene obravnave s številnimi opravičenci so se vsekakor zelo počasi razvijale. Ohranjeni spisi nam sicer ne dajo o tem nikakega natančnejšega pojasnila, toda faktični končni uspeh v letu 1713. uvedenih razprav je bil — da se je leta 1730. deželno knežji Štangiški gozd odstopil posameznim upravičencem. Še preden so se izvedle te obsežne spremembe posesti, izvemo iz aktov, da so se izraba še obstoječega lesa po upravičencih in pustošenje gozda po naseljenih kmetih v tem zadnjem času nadaljevale naravnost nevzdržljivo. Posledica je bila, da je že 1. 1727. vicedom (namesti nik pokrajine) dobil nalog, da se o tem izjavi, jeli ne bi se morda d e ž e 1 n o k n e ž j i gozdovi prodali na kose. — To usodo so doživeli najbrže samo mali izolirani ostanki s servitu* tami obremenjenega Štangiškega gozda. Zakaj poročilo spisov nam pove — da je bil Štangiški gozd 1. 1730. porazdeljen. Podobna usoda, kakor Štangiški gozd v prvi vrsti, je zadela tudi večinoma vse ostale, takoimenovane kameralne gozde. Umevno je, da je pod servitutnimi razmerami, kakršne so vla= dalo posebno v deželnoknežjih gozdih kranjskih od začetka 17. stoletja, razen negovanja gozda bilo v nevarnosti tudi negovanje divjačine; in vsled tega je sklenil cesar Leopold da najprej lov« sko pravico s pridržkom vsakojakega odkupa proda. Vslecl naj= višje resolucije z dne 14. aprila 1667 se je res prodala k ra n j s skemu deželnemu glavarju grofu Volbenku EngeL bertu Auerspergu, ki je že leta 1630. kupil g r a = ščin o Kočevje , lovska pravica v Štangiškem, Utiškem, Vojvodskem in Bistriškem gozdu za gotovi znesek 6.000 goldi* narjev z določbo, da mora lov pravilno izvrševati. Urbarijalna bremena, ki so bila na teh gozdih, so seveda še ostala nadalje. Deželnoknežjim podložnikom pa je bila prodaja kljub temu ne= ljuba. Novi lovski gospodar je postopal vsekakor energično. |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 573 nele sekati, temuč napraviti celo njive ter jih ograditi, ne da bi kaj plačali zato. V tem kraju provzročeno škodo pa bi bilo še prenašati napram škodi, ki se je napravila v Velikem vrhu. Ve? liki vrh so našli docela opustošen in požgan, tako da ni bilo več toliko lesa, da bi se napravila iz njega grmada. Kot opustoševalce Velikega vrha so zasledili več podložnikov graščin Ponoviče in Pogajnik. Razun teh so se pustošenja udeleževali podložniki graščine Litija in onkraj Save stanujoči podložniki tujih graščin. Zadnji so podirali drevje pozimi, ga spuščali po snegu in ledu po travnikih navzdol do Save, od koder so ga prepeljali pozimi v barkah črez Savo, in to so prakticirali že več let. Da bi se cesarske gozde zopet spravilo v prejšnji stan, predlagalo se je končno v poročilu sledeče: 1. Se morajo meje napram sosednjim graščinam določiti in z mejniki zaznamovati. 2. Se mora na obeh straneh Save pri vseh cerkvah trikrat oznaniti, da ne sme noben človek, kdorkoli si bodi, upravičen ali neupravičen, les za stavbo ali kurjavo jemati iz cesarskih gozdov, pri izgubi premoženja in posesti, aH ako tega ni, pod najobčuts nejšo telesno kaznijo. 3. Mora gozdarski mojster vsake kvatre gozdove prejahati, ter nerednosti naznaniti v kaznovanje. 4. Razen štirih gozdnih paznikov v Besnioi in Štangiškem gozdu se morata nastaviti najmanj še dva za gozd Smrekovec, ki morata vsak teden gozd pregledati. Posebno praktične vrednosti pa najbrže tudi ta komisija ni bila, kajti že dne 26. novembra 1709 je izjavil cesar Jožef I. svojo nevoljo nad tem, da se gozdovi na Kranjskem zelo zapravljajo, ter je veliko pustošenje v njih. Cesar je zopet znova odredil gozdno vizitacijo, ki se je izročila vicedomu (namestniku) grofu Francu Antonu Lanthieriju s prideljenjem gozdarskega mojstra De Biell. V sled tega se je obvestilo vse interesovane stranke, da morajo, ako jih komisija pokliče, priti ter prinesti seboj svoja pravna izkazila. Uspeh komisije je bil, da je v poročilu na ka* moro z dne 10. novembra 1711 vicedom našteval predloge goz= darskega mojstra: Cesarske gozde ločiti z mejniki od sosednih privatnih ali partikularnih gozdov. Drugi predlog se je glasil: Nekaterim upravičenim pravni naslov odvzeti, ker hodijo v ce* sarske gozde po svoji volji ali tudi druge pošiljajo ter tukaj po* dirajo, kolikor se jim zljubi. Nadalje se naj v Štangiškem gozdu narejene rovte in vinogradi obdačijo z letnim »cenzuso m«. Kako neredno gospodarstvo je moralo tukaj vladati je po* sneti iz opazke, da se je nedavno-v Štangiškem gozdu požgalo drevje tolikega površja, kakor je mesto Gradec, ne da bi se moglo storilca najti. — Nadalje naj dobi cesarski gozdarski moj* ster instrukcijo in gozdni red. — Ko je leta 1713. gozdna komisija zopet hotela stopiti v ak« cijo, pokazalo se je prebivalstvo uporno in se je moralo poklicati celo vojaštvo v strahovanje hudih kmetov. Stranke so se potem v decembru 1713 zopet povabile. Povabljeni so pa privedli dr. 2 |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 18 <-- 18 --> PDF |
572 Gozdarstvo na Kranjskem. škega Vitez. Reda, graščine Labek in Višnjagora i. dr. so često* krat po 50 debel naenkrat posekali ter v celih splovih izvozili v Zagreb. Iz Štangiškega gozda so nadalje dobivali ne le deželno* knežji podložniki, temuč tudi podložniki posvetne in duhovske gosposke les za domače potrebe. Toda jemati les v kupčijske namene se je energično prepovedalo. Tedaj pa so deželni stanovi naskočili v deželnem zboru v 1. 1620. in ž njimi tudi prior bistrški cesarja Ferdinanda .., naj prepoved zopet prekliče, ker so si njihovi podložniki — »ultra hominum memoriam« — več sto let zraven deželnoknežjih pod* ložnikov jemali les v cesarskih gozdih. Cesar je zapovedal, naj se postavi komisija, ki bo stvar preiskala in poravnala, počakati je poročilo te komisije ter se do tedaj ne sme nič storiti. Za dobo 1620 do 1643 dajejo akti le malo poročil. Dne 24. sušca 1643 je izišla naredba ces. Ferdinanda III., v kateri pravi, da je kot knez z nemalo jezo in nevoljo zvedel, kako se je v kneževini Kranjski pustošenje in iztrebljevanje gozdov na škodo prebivalstva pomnožilo, in da še vedno kakor nalašč zaničevaje izdane zapovedi noče prenehati požiganje, rovtanje in žganje smole, kakor se tudi ravno tako vztrajno gonijo škod* ljive koze v gozde ter se sekajo veje in vrhovi dreves. Cesar je vsled tega sklenil, v namen, da se ta pustošenja odpravijo in da se vspešno povzdignejo gozdovi v interesu rudarstva in prebi* valstva, sestaviti in razglasiti splošno obširno gozdarsko naredbo. Do tedaj pa se naj zagrozi, da se bodo gozdni zločini kaznovali s telesnimi in smrtnimi kaznimi. V gozdih naj se prazni prostori zopet nasade ter v dober stan spravijo. Kazni narekuje za ru* darske gozde višji rudarski svetnik, za ostale pa gozdarski mojster brezobzirno. Ta- generalni mandat se mora z vseh priž* nic trikrat razglasiti. S tem obljubljeni lovski in gozdni red se je razglasil leta 1650. Vendar je tudi to pot manjkala primerna izvršitev. Vsekakor je prišla vlada do prepričanja, da se mora nekaj zgoditi; zakaj dne 30. aprila 1694 se je odredila nova ko* misija za preiskovanje gozdov, ki je že 17. maja poročala: »Nad vasjo Besnico so našli od deželnoknežjih podložnikov narejene rovte, ki pa spadajo večinoma k njihovim »hubam« (kmetijam). Sicer pa je tudi gozd pri Bunici v zelo slabem stanju, ker je les večinoma požgan, tako da se ne more v njem nobena divjačina več zadrževati. — Od tukaj je šla komisija v vas Gaberje in po* tem v Volovlje. V obeh teh vaseh žive večinoma podložniki kneza Auersperga (Turjaškega), ki so si neki iz prastarih let les za kurjavo za svoje domače potrebe brez kake prijave jemali iz Štangiških gozdov. Tudi so si jemali iz tega gozda les, iz kate* rega so delali sodčke, škafe in drugo tako posodo za prodajo. Komisija je predlagala dogovorno s turjaškim oskrbnikom, da se tem podložnikom od vetra podrta drevesa, kakor tudi drevesa brez vrhov odkažejo za domačo kurjavo gotovega dne v letu. Tudi se jim naj dovolj pasti ter kositi praprot za steljo. Od tu je šla komisija skozi Štangiški gozd naprej proti Savi. Prišli so do vasi Kresnice, nad kojo vasjo so se tuji podložniki drznili |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 17 <-- 17 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 571 pa se je prodal premožnim graščinam. Vsled tega se je privatna gozdna posest znova znatno pomnožila. Deželnoknežjim okrož* nim uradom se je svoječasno naročilo, naj strogo pazijo, da se izvršujejo gozdne naredbe, ravnotako kakor je paziti nad izvr* šilom drugih političnih zakonov, ter da tem naredbam naspro* tujoče najstrožje kaznujejo. Toda nameščenje za državno gozdno nadzorstvo potrebnih organov se je tudi takrat prihranilo za poznejši čas. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče okrožnim uradom, da se uspešno postavijo zoper gozdne zlorabe. Navadno so izvedeli za prestopek gozdnega reda mnogo prepozno, ter niso mogli pravočasno zabraniti brez* miselno izrabljanje kmečkih gozdov, kakor tudi prekoračenja servitutnih opravičencev v graščinskih gozdih. V pravih deželno* knežjih gozdovih so med tem časom posestne razmere in pravne zahteve podložnikov dospele tako daleč, da je bila celota teh nekdaj obširnih gozdov nevzdržljiva; razdirajoči proces se je po* sebno markantno izigral v takozvanem Štangiškem gozdu med Ljubljano in Litijo, tako da se hočemo s tem procesom natanč* neje baviti, da predočimo jasno začetni razvoj še danes traja* jočega razkosavanja gozdov, ter podobno usodo drugih vele* gozdov. Koncem 16. stoletja so namreč tožili podložniki pri deželno* knežji komori, da jih gozdarski mojstri zatirajo, ker jim v Stan* giškem gozdu stavijo glede običajnih pravic vsakojake ovire. O tem zahtevano poročilo povdarja, da je že nadvojvoda Karol leta 1570. z vso resnostjo odredil, da ne smejo nit i kmetj e nit i podložnik i v Štangiškem gozdu brez vednosti dežel* nega kneza niti jemati lesa, niti živine pasti, niti rovtati. Ta odredba se ni dovolj izpolnovala, temuč se je s sekanjem mladih hrastov v Štangiškem gozdu napravila večja škoda. — Leta 1614. se je odposlala komisija na konjih, da ogleda Štangiške gozde; ta komisija je dobila natančnejše navodilo, da popiše v prisct* nosti občinskih županov vse dognane prestopke ter jih takoj kaznuje. Ista instrukcija je bila naperjena zoper prestopke gcz* darskih naredb, t. j . zoper vsakršno pustošenje gozda, posebno zoper rovtanje, nadalje zoper lesno tatvino, zoper pašnjo koz, ki se je posebno intenzivno gojila v Štangiških gozdih ter pro* vzročala veliko škodo. Nadalje se je obračala ta instrukcija zoper prestopnike lovskih predpisov ter je izrecno zapovedala, da se morajo podložnikom odvzeti puške in veliki psi povsod odpraviti. Istočasno so dobili odposlani komisarji oblastveno le* gitimacijsko pismo na vse v Štangiškem gozdu živeče župane, da morajo kmetje, kakor tudi podložniki slušati ukaze komisije. Kakšno je bilo takrat gospodarstvo v Štangiškem gozdu, opisuje poročilo vicedoma (pokrajinskega namestnika) z dne 5. decembra 1616. na deželnoknežjo komoro v naslednjem: Ve* liko opustošenje Štangiškega gozda, ki se je ugotovilo po ne* davno izvršeni jahalni komisiji, ima svoj izvor v 1. 1598. razšir* jenem urbarju. Ne samo deželncknežji podložniki, temveč tudi podložniki drugih tujih graščin tako na primer iz Fužin, Nem* |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 16 <-- 16 --> PDF |
570 Gozdarstvo na Kranjskem. lih gozdih se je vedno bolj sililo na ureditev gospodarstva in obratovanja. S pomočjo v letih 1553, 1575, 1650, 1695 in 1771 iz= danih rudarskih in gozdarskih naredeb so si tedaj prizadevali, doseči urejeno gospodarstvo v obremenjenih gozdih. Z omenjenimi gozdarskimi naredbami so se dali natančnejši propisi glede pomlajenja gozdov, odkazal se je les za rudarske potrebe in za upravičene podložnike, uredilo se je glede žira za svinjerejo, odkazali in razdelili so se pašniki za živinorejo. Te odredbe tvorijo sukcesiven prehod od prvih prepovedi pustošenja gozdov do najvažnejših zapovedi urejenega gospo darstva. Predstavljajo nam obenem začetke moderne gozdarske znanosti. Iz teh gozdnih naredb izhajajo nadalje takratni ocU nošaji gozdnega posestva in pravice do istega. Tam se govori o kmetovalcih in podložnikih, katere je bilo, ako niso imeli lastnih gozdov, oskrbovati ali iz deželnoknežjih in občin= skih gozdov, ali pa iz zasebnih graščinskih gozdov z množino lesa, do katerega so imeli pravico in ki se jim je odkazala. Toda dobrohoteči nameni gozdnih naredb so ostali večinoma brez uspeha, ker se niso istočasno najeli, ozir. nastavili potrebni nadzorovalni organi, ki bi bili morali paziti na izvršitev danih predpisov. Vsled tega se je od poklicane strani poročalo in pred= lagalo, naj bi se organizovalo državno gozdarsko nadzorstvo. Predlagalo se je, nastaviti v deželi posebnega gozdarja, kateremu se naj izroči nadzorstvo nad deželnoknežjimi, graščinskimi in rustikalnimi gozdovi z natančno instrukcijo. Ta t>i moral vsako leto enkrat vse gozde v pokrajini pregledati, ter najdene nered= nosti naznaniti. K temu pripomnimo, da ta gozdar ni bil istoveten s prej omenjenim gozdarjem, ki je bil nastavljen za gospodarstvo in lev v pravih deželnoknežjih gozdovih. Nadalje pripomnimo, da so bili rudarskim podjetjem odmerjeni gozdi tačas podrejeni nadzorstvu in oskrbi višjega rudarskega sodnika. Tudi pripom= nimo, da se je preneslo nadzorstvo in gospodarstvo cesarskih logov v začetku 18. stoletja, potem ko je prenehala iz leta 1572. do 1717. obstoječa uredba gospedarujočih gozdarjev, višjemu rudarskemu sodniku, tako da so bili vsakokratni višji rudarski sodniki do odprave te institucije v letu 1783. obenem gozdarski mojstri, katerim so bili prideljeni za gozdno nadzorovanje tako= zvani gozdarski jahači (Waldbereiter), t. j . gozdarski organi na konjih. Cesar Jožef II. je potem podredil državno gozdarsko nad= zorstvo obstoječim okrožnim uradom, in od istega časa je ekse* kutiva deželnoknežje vrhovne oblasti nad gozdi prenesena v kompetenco političnih oblasti. Vsled Jožefinskih reform je imel vsak posestnik pravico, rabiti svoj les po gozdnih na redbah, kolikor najboljše in svobodno, nasprotno pa mora vsaka že= lezna livarna potrebni les in oglje nakupiti, kjer se ji zdi naj* ugodnejše. Največji del še obstoječih deželnoknežjih gozdov se je razdelil med opravičene občine in podložnike, na drugi strani |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 569 vico do uživanja gozdnih dohodkov. Sčasom se je prebivalstvo zelo znatno pomnožilo in ž njim tudi število onih, ki so imeli pravico do graščinskih gozdov. Mnogo novo nastalih rovtov, kakor tudi izoliranih gozdnih parcel je prešlo vsled stalnega uživanja v posest onih, ki so jih rabili, ter so se potemtakem v urbarjih vknjižili. Kakor znano, so se do 19. stoletja podeljevale številne pravice glede vedno se omlajajočih naravnih gozdnih zakladov deloma za naselitev, deloma za pospeševanje železne industrije in za gospodarsko gospodarsko podpiranje vaščanov seljakov. Gosposke so začele štediti z nadaljnimi dovolitvami za sekanje, ter so skoraj splošno odrekle za bodočnost nove pravice do gozdov. Za obdelovanje sposobna boljša gozdna zemlja je bila pač že okupirana z gospo* darskimi poljedelskimi kulturami, t. j . premenjena v njive, trav* nike, vrtove in pašnike. Vrhutega so izišle opetovane prepovedi vladujočih deželnih knezov na gosposke in deželne oblasti glede nadaljnega iztrebljenja gozdov. Ti vzroki in pa splošna bojazen grozečega pomanjkanja lesa je pripomogla, da se je z naravnimi zakladi gozdov začelo gospo* dariti. In z lesno trgovino v Trst in večinoma s plovitvijo po Savi na Hrvaško so dosegli lastniki direktne dohodke iz svojih gozdov, tako da se je prejšnje samovoljno izrabljanje in pustošenje gozdov s stopnjevanjem lesne vrednosti vedno strožje pre* povedovalo, ter se po možnosti omejevalo. Vkljub temu so pri* hajale vedno posamezne nove pravice vsled priposestvovanja in razširjenja že obstoječih zemljišč, tako, da so se razna obre* menjenja veleposestev v tem dolgem času in ravnotako v 18. ste* letju izvanredno pomnožila. Končno so se uživalne pravice, ki so nastale vsled navad in zastaranja ali pa so´ se pritihotapile vsled pomanjkljivega nad* zorstva, brez ozira na prvotni nastanek poedinih pravic obrav* navale enakomerno po načelih o servitutah po rimskem pravu. V tem času dovolitve lesa za hišne in gospodarske potrebe so nastale prve nravne podlage za sedanjo lastninsko pravico malega privatnega gozdnega posestva na Kranjskem. V to dobo pade tudi prodaja cele vrste deželnoknežjih fevdalnih posestev in zastavnih graščin prejšnjim fevdnim gospodom. Na ta način je nastalo alodialno veleposestvo v naši domovini. Marsikateri gozdi veleposestva in posebno deželnoknežji logi so bili tako pretrgani z naselbinami in rovtami, ter obremenjeni s servitu* tutami, da preostalih kosov nekdanje gozdne veleposesti ni bilo več mogoče vzdržati. Drugi gozdovi so bili zopet v porabo takrat obstoječim rudnikom, in sicer: Idrijski gozdovi; gozdi v Vipavski dolini; gozdovi Škofjeloške graščine; gozdi v Bohinju, spadajoči k Bledu; gozdi Radovljiške graščine (Jelovca); gozdi pri Jese* nicah, ki so bili deloma last Belopeške, Blejske, deloma Loške graščine; končno gozdi ob Krki na Dolenjskem, last graščine Žužemberk. Našteti gozdovi so bili, kakor je dokazano, že leta 1580. i,:* ročeni tovarnam, ozir. rudnikom v uporabo. V teh kakor v osta* |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 14 <-- 14 --> PDF |
568 Gozdarstvo na Kranjskem. in seka kot po »gmajni«. Male privatne lasti gozda potemtakem takrat še sploh ni bilo. V deželnoknežjih in graščinskih gozdih so imeli nadalje podložniki pravico, za gotova opravila jemati si za domačo po= trebo les. Istočasno pa so se taki gozdi v rudninskih krajih pre« pustili v imenu deželnega kneza tovarnam za pridobivanje že= leza, da se na eni strani ljudstvu koristi ter prinaša tuji denar v deželo, na drugi strani pa v obliki carin, mitnin i. t. d. priskrbeti deželnoknežji komori indirektne koristi. Ravno v ono dobo 15. stoletja, ko so nastale na Kranjskem in osobito na Gorenjskem številne fužine in kovačije, ki so zah« tevale zase izvanredno velike množine lesa, ter so vsled tega spravljale v nevarnost domače potrebe lesa podložnikov, pade strokovno spoznanje vrednosti gozda. Izmed hitro rastočega prebivalstva dolinskih krajev in to« varn so odišle nekatere rodbine dalje v gorovje, da ustanove tam nove naselbine. Iztrebili so deloma od gospodarja prepu« ščeni jim gozd. Na ta način so nastale posamezne hribovske vasi, mala sela (takozvani rovti) in posamno stoječe kmetije, katerim se je odkazana zemlja prepustila v trajno last, da se jih obdrži v goratih krajih. Ravnotako se je nastanilo več rodbin ogljarjev in sicer na ugodnejših krajih goratega gozda, kjer 90 svoje prvotno male koče v teku časa preosnovali v večje kmečke dvore. Spoznavši vrednosti gozdov, t. j . z rapidnim pojemanjem navidezno neizčrpljivih lesnih zakladov, ki so se podelili deloma podjetjem za oglje, deloma graščinskim podložnikom v izraba Ijanje, se je začel medsebojni prepir med tovarnarji in gosposko, čemur so sledile nadalje tožbe deželnoknežjih gozdnih nadzore* valnih organov zoper zlorabe podeljenih pravic do gozda od strani tovarniških podjetij in graščinskih podložnikov. Seveda so si prizadevale gosposke in njihovi oskrbniki, kjer bi bilo le količkaj mogoče, vsled posekanja in sežiganja lesa za železno industrijo nastale gozdne praznote naseliti s svojimi podložnimi, ki so jih vpisali celo v urbarje, da so si pridobili zemljiške dohodke za*se. To je bila doba tlačanskega požiganja in rovtanja, o katerem so se toliko pritoževale tovarne od 16. stoletja do zadnjega časa svojega obstoja. Toda ne samo v za rudnike hranjene gozde in v graščinske gozde je prodiral kmet z ognjem in sekiro brez prizanašanja, temveč tudi v prave de« želneknežje kameralne gozde je prišel isti rovtarski proces. Da se zabrani kolikor mogoče nadaljnje pustošenje goz« dov po brezmiselnem prodiranju, žganju oglja, iztrebljevanju in požiganju, ter da bi se prišlo k rednemu gozdarstvu, izdali so se v 16^ stoletju prvi gozdni in rudarski predpisi, katerim so sledile pozneje vedno strožje gozdne določbe, da bi se uvedla uredba v opravičenost uživanja gozdnih dohodkov, kar je bilo v za« četku popolnoma samovoljno in da bi se s tem zagotovila ohra« nitev gozdov. Toda maloštevilni organi, ki bi naj izvedli dobro« hoteče gozdne naredbe, niso mogli zadržati razvad in so se vsled tega stoletja brezuspešno bojevali s podložniki, ki so imeli pra« |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 13 <-- 13 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 567 kratnega deželnega kneza. Gozd, ki je bil brez lastnika, je pris padal kot »res nullius« po takrat obstoječi prilastilni pravici de= želnemu knezu, ki ga je, kot stvarni del novo ustanovljenih gra= ščin prenesel na svoje zveste vojvode in cerkve za fevd. Po smrti fevdnih graščinskih rodbin prešla so ta posestva zopet nazaj deželnemu vladarju in gospodarju, ki jih je navadno zopet dalje oddal za fevd, ali jih pa zastavil za denarna posojila. In tako so nastale takozvane zastavljene graščine (Pfandschillingherrschaf= ten), pri katerih pa se je vedno izrecno ohranila vrhovna oblast deželnega kneza nad gozdi. Pravica do lova je bila takrat na enak način, kakor gozd, pod vrhovno oblastjo deželnega kneza, ter se je fevdnim go= spodom podelila istočasno z zemljiščem. Posamezna fevdna posestva so si sicer pozneje pridobili posestniki kot popolno svojo last, toda z varstvom dežekio* knežjega prava. Kot deželnoknežje graščine, t. j . take, ki so se podeljevale in zastavljale, se navajajo iz srednjega veka: Po= stojna, Smlednik, Gamberk, Goričane, Kočevje, Kostel na Kolpi, Knezija, Grmače, Krško, Planinski grad, Kostanjevica, Lož, Predjama na Notranjskem in na Dolenjskem, Mengeš, Metlika, Gor. Motnik, Gor. Kamnik, Ortnek, Poljane na Kolpi, Radov= ljica, Ribnica, Žužemberk, Svibno, Senožeče, Žibnik, Statenberg, Trebnje, Črnomelj, Višnjagora, Bela peč, Vipava in Čusperk. K vsem naštetim graščinam spadajo še dandanes najboljši in naj* znamenitejši gozdovi naše domovine. Razen tega so obstojali še pravi deželnoknežji gozdovi, ki so bili podrejeni neposredni upravi dvorne komore, ki jih je upravljala po svojem lastnem gozdarju. Taki logi so bili: Stan* garski gozd pri Litiji, Utiški gozd pri Ljubljani, Venboršt (Uden* boršt, pravilno Vojvodenboršt — Herzogenforst) pri Kranju, Bi* striški gozd pri Kamniku, Smrekovec pri Preserju in Rakitna. K temu še pridejo razsežni gozdovi škofij, ustanov in samostan nov, in sicer: brižinska škofija (Bistum Freisingen) na Bavars skem, ki je imela loške gozdove ob obeh rekah Sore, nadalje briksenska škofija (Bistum Seben) na Tirolskem, ki je imela bleske graščinske gozdove ob obeh Savah na Gorenjskem,1 na* dalje je imenovati bivše samostanske gozdove v Bistri, Zatičini, /apotoku, Pleter jih, Krški vasi in Velesovem. Za izrabljanje svojih neizmernih graščinskih zemljišč uvedli so vsakokratni gozdarji vladujočih deželnih knezov, kakor tudi veleposestniki in fevdalni najemniki vsestranske kolonizacije pri koji priliki so se seveda odkazali posameznim občinam večji gozdi deloma v krčenje in obdelovanje, deloma v skupno seka* nje in pašo. In vsled tega so obstojale koncem 15. stoletja, t. j . koncem srednjega veka naslednje lastninske oblike glede gozdov na Kranjskem: 1. Gozdovi deželnega kneza ter veleposestnikov, in sicer posvetne in duhovske gosposke; 2. Občinski gozdovi, ki so se večinoma tako izsekali, da so dobili obliko grmičastega loga, v kakršnih se še dandanes pase |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 12 <-- 12 --> PDF |
566 Gozdarstvo na Kranjskem. proti temu govorijo tako prazgodovinske najdbe in dokazi kels tiskih naselbin v mnogih krajin naše domovine, kakor tudi sves tovno^zgcdovinsko znane, velike vojne Rimljanov, Hunov, Go= tov in Frankov, ki so nam zapustili svoje sledove deloma z deli takratne kulture, deloma pa z opustošenji. Temni gozdovi so morali povsod tam, kjer so bili najstarejšim kulturnim narodom dežele pri napravah naselbin, stanovanj, utrdb, prometa in pri potrebščinah za obstanek več ali manj na poti, zapasti le de= lema orodju in domačemu ognjišču, večinoma pa gozdnemu pa* ležu in požaru. Na drug način ni bilo tačas mogoče gozda izpodriniti. Oči* vidni, jasni sledovi zelo obsežnih gozdnih pogorišč so brez* dvomno v naši deželi še dandanes v bližini keltiških in rimskih naselbin, oziroma vštric starih rimskih vojaških cest; posebno pa je najbrže popolno razgozditev na Krasu v prvi vrsti pripis sovati nemotenemu požiganju rimskih kolonistov. V početku so seveda v glavnih dolinah gozd vedno dalje odstranjevali; večinoma so ga požgali, kakor se to še dandanes godi v mnogih gozdnatih pokrajinah Amerike, da se dobi zemlja za travnike in njive. Razsežni gozdi v glavnih in stranskih dolinah naše domo* vine so dajali pač več stoletij potreben prostor za nove nase= litve. Toda ko to ni več zadoščalo, da bi se skupno naseljeno, množeče se prebivalstvo skupaj držalo in preživljalo v dolinskih krajih, je bil seveda gozd v bližini trdnih bivališč takorekoč kulturna zapreka in napredujoče obdelovanje gozdov je bil pred= pogoj za gospodarski razvoj ljudstva. In vendar je služil gozd izza najstarejših časov, kakor povsod na širnem svetu, v zado= ščenje cele vrste gospodarskih potreb naših pradedov. Les ni služil samo za kurjavo in za stavbe, temveč tudi za napravo vsega hišnega in gospodarskega orodja; tudi je bil cela stoletja edini material za rasvetljavo primitivnih koč. Ravno tako važni so bili že za najstarejše prebivalstvo vsi ostali gozdni produkti in sicer: okusna divjačina, kožuhovina zverin, želod in bukovica (žirje) kakor tudi divje sadje kot piča za svinje, trava in grmovje za pašo in krmo živine, gobe, različne jagode, korenine in zelišča, kakor tudi med divjih čebel in mnogo drugih gozdnih proizvo* dov. Iz te stare pradobe starega sveta vemo samo, da se je sodila posest in last po rimskopravnih nazorih in navadah. Pri tej neizs merno veliki obsežnosti gozdov ni imel takrat les pravzaprav nobene vrednosti, ter ni v začetku kakor tudi mnogo pozneje nikomur na misel prišlo, sploh na to misliti, da bi se odrivanje gozdov in obdelovanje gozdnega sveta ljudstvu branilo ali orne* jilo. In ako zasledujemo najstarejše čase in ako se ne oziramo nadalje na razmeroma mala gozdna posestva poedinih, že tačas obstoječih mest in vasi. katerim se je najbrže priznala že v prvem srednjem veku sosednja gozdna pokrajina kot občinski gozd, bilo je vse gozdno posestvo v naši lepi domovini že od začetka ljudskega preseljevanja pod vrhovno oblastjo vsako« |
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 565 5. Eksproprijacija se ima vršiti isključivo razumni m evolucionim putem, držeći svagda u vidu konačni njen cilj t. j . jačanja naše produkcije i podizanje općeg blagostanja. (Vidi tačku IV./5 f). 6. Za sve šume bez razlike kategorije vlasnosti valja propis sati prihodnu potrajnost u uživanju šuma te u tom cilju udesiti i cjelokupni državni nadzor. 7. Vodeći računa o socijalnim potrebama, valja vlasnika šume obvezati na podmirivanje opravdanih i faktičnih potreba na ogrijevu, građi i paši svih državljana, ukoliko nisu pripadnici šumskih općina, putem slobodnog kupa. Za provedbu ove mjere ima skrbiti nadležna šumarska policijska vlast. 8. Eksproprijacija ima se vršiti svagda držeći pred očima razumnu arondaciju i komasaciju jednako šumskog kao i poljoprivrednog zemljišta te kloneći za svakog rasparčavanja- cijepanja i dijeljenja velikih šumskih kompleksa, bez kojih nema valjanog šumskog gospodarenja. 9. Postupa k kod eksproprijacije treba dati u ruke redo= vitim sudovima. Inž. V. Putick — Ljubljana: Gozdarstvo na Kranjskem. Pod naslovom »Das Waldwesen in Krain« je izšla pred 20. leti v zalogi Gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko bro= sura kot poseben odtisek cele vrste člankov priobčenih v časo* pišu »Argo«, VIII. in IX. letnik, iz peresa muzejskega kustosa, profesorja A. Mullner=ja v Ljubljani 1902. Označena brošura ima za zgodovinski razvoj posestva in lastništva kranjskih goz= dov stalno vrednost, ker je skrbno posneta po arhivaliških virih in je pregledno sestavljena. Tozadevno je »Slovenski Narod« v Ljubljani dne 25. sep* tembra 1902, št. 220, ter dalje v svojih št. 221 do 228, na podlagi bogate vsebine te brošure objavil v uvodnih člankih kulturno^ zgodovinsko krajinsko sliko, ki jo radi gozdnoznanstvenega značaja priobčujemo v »Šumarskem listu«. V ta namen začnimo z ono znamenito staro dobo, o kateri vemo in znamo, da so tačasni gozdovi v primeri s sedanjimi pokrivali mnogo večji del naše ljubljene domovine. — Bili so to neizmerni, gosti pragozdovi, polni plemenite in roparske divja= čine, ki so se raztezali splošno na dolgo in široko čez gorovja in deloma tudi še po dolinah, kjer so si naši slovenski pradedi ustanovili svoje prve, primitivne naselbine. Napačno pa bi bilo misliti, da je bila Kranjska poprej popolnoma pokrita z gozdovi; |