DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 565 5. Eksproprijacija se ima vršiti isključivo razumni m evolucionim putem, držeći svagda u vidu konačni njen cilj t. j . jačanja naše produkcije i podizanje općeg blagostanja. (Vidi tačku IV./5 f). 6. Za sve šume bez razlike kategorije vlasnosti valja propis sati prihodnu potrajnost u uživanju šuma te u tom cilju udesiti i cjelokupni državni nadzor. 7. Vodeći računa o socijalnim potrebama, valja vlasnika šume obvezati na podmirivanje opravdanih i faktičnih potreba na ogrijevu, građi i paši svih državljana, ukoliko nisu pripadnici šumskih općina, putem slobodnog kupa. Za provedbu ove mjere ima skrbiti nadležna šumarska policijska vlast. 8. Eksproprijacija ima se vršiti svagda držeći pred očima razumnu arondaciju i komasaciju jednako šumskog kao i poljoprivrednog zemljišta te kloneći za svakog rasparčavanja- cijepanja i dijeljenja velikih šumskih kompleksa, bez kojih nema valjanog šumskog gospodarenja. 9. Postupa k kod eksproprijacije treba dati u ruke redo= vitim sudovima. Inž. V. Putick — Ljubljana: Gozdarstvo na Kranjskem. Pod naslovom »Das Waldwesen in Krain« je izšla pred 20. leti v zalogi Gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko bro= sura kot poseben odtisek cele vrste člankov priobčenih v časo* pišu »Argo«, VIII. in IX. letnik, iz peresa muzejskega kustosa, profesorja A. Mullner=ja v Ljubljani 1902. Označena brošura ima za zgodovinski razvoj posestva in lastništva kranjskih goz= dov stalno vrednost, ker je skrbno posneta po arhivaliških virih in je pregledno sestavljena. Tozadevno je »Slovenski Narod« v Ljubljani dne 25. sep* tembra 1902, št. 220, ter dalje v svojih št. 221 do 228, na podlagi bogate vsebine te brošure objavil v uvodnih člankih kulturno^ zgodovinsko krajinsko sliko, ki jo radi gozdnoznanstvenega značaja priobčujemo v »Šumarskem listu«. V ta namen začnimo z ono znamenito staro dobo, o kateri vemo in znamo, da so tačasni gozdovi v primeri s sedanjimi pokrivali mnogo večji del naše ljubljene domovine. — Bili so to neizmerni, gosti pragozdovi, polni plemenite in roparske divja= čine, ki so se raztezali splošno na dolgo in široko čez gorovja in deloma tudi še po dolinah, kjer so si naši slovenski pradedi ustanovili svoje prve, primitivne naselbine. Napačno pa bi bilo misliti, da je bila Kranjska poprej popolnoma pokrita z gozdovi; |